Kaj bolj redi: sladkor ali maščoba?

Da bi to ugotovila, sta se enojajčna dvojčka, zdravnika Chris in Alexander van Tulleken, podala na nenavaden eksperiment. Eden se je odpovedal maščobam, drugi sladkorju. Rezultati so bili presenetljivi in razkrivajo več, kot bi si mislili.

Brata z enakimi geni, a različnima prehranskima pristopoma

Chris in Alexander sta si delila več kot le gene – oba sta zdravnika, imata podobne življenjske navade in prehranske preference. Kljub temu je Chris med bivanjem v ZDA pridobil več kilogramov kot Alexander. To ju je spodbudilo k raziskovanju vpliva prehrane na telesno težo.

V okviru BBC-jevega programa sta se odločila za eksperiment: Alexander je iz prehrane izločil skoraj vse ogljikove hidrate (sladkorje), Chris pa skoraj vse maščobe. Vsak je jedel po svojih željah, brez omejitev količine, le z eno prepovedjo – za Alexandra sladkorji, za Chrisa maščobe.

Izkušnje iz prve roke: sladkor proti maščobi

Alexander, na dieti brez sladkorjev, je lahko užival meso, ribe, jajca in sir. Kljub temu je poročal o pomanjkanju energije, utrujenosti in neprijetnem zadahu. V enem mesecu je izgubil 6 kilogramov, a se ni počutil najbolje.

Chris, ki je jedel hrano brez maščob, je nenehno občutil lakoto in pogosto posegal po prigrizkih. Hrana brez maščob mu ni nudila zadovoljstva, kljub temu pa je izgubil 2 kilograma.

Znanstveni pogled: kaj pravijo raziskave?

Raziskave kažejo, da tako nizkohidratne kot nizkomaščobne diete lahko vodijo do izgube teže. Študija Stanford University iz leta 2018 je pokazala, da ni bistvene razlike v izgubi teže med obema dietama. Pomembnejši dejavnik je posameznikova zmožnost vztrajanja pri izbrani prehrani.

Druga študija je pokazala, da so ženske z inzulinsko rezistenco na nizkohidratni dieti izgubile več teže kot tiste na nizkomaščobni dieti. To kaže, da lahko posameznikovo zdravstveno stanje vpliva na učinkovitost določene diete.

Kombinacija sladkorja in maščobe: nevarna past

Brata van Tulleken sta ugotovila, da ni le sladkor ali maščoba tista, ki povzroča težave, temveč njuna kombinacija. Hrana, ki vsebuje oboje – kot so čokolada, sladoled in pomfrit – močno vpliva na možganske centre za nagrajevanje, kar lahko vodi v prenajedanje.

Sodobna živilska industrija pogosto združuje sladkor in maščobo, saj ta kombinacija spodbuja apetit in povečuje željo po hrani. To lahko vodi v povečano telesno težo in zdravstvene težave.

Ravnovesje in zmernost sta ključ

Namesto da se osredotočamo na izločanje ene skupine hranil, je pomembno, da iščemo ravnovesje. Zdrava prehrana vključuje zmerno uživanje vseh makrohranil – ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin – ter poudarek na nepredelani hrani.

Pomembno je tudi poslušati svoje telo in se izogibati predelani hrani, ki združuje sladkor in maščobo. Takšna živila lahko vplivajo na naše prehranske navade in zdravje.