
Zjutraj se zbudite, stopite na tehtnico in – presenečenje – kazalec kaže kilogram ali dva več kot včeraj. Obleka se zdi tesnejša, prsti so otekli, obraz napihnjen. Najpogosteje ni kriva maščoba, temveč odvečna sol, ki si je v telesu poiskala spremljevalko – vodo. Po nekaterih ugotovitvah lahko že en bogato nasoljen obrok – pica, pršut, sir ali juha iz vrečke – čez noč povzroči tovrstno zadrževanje tekočine, ki sicer praviloma izgine v enem do dveh dneh, če telesu pomagamo.
Znanka, ki dolga leta teka rekreativno, je nekoč po tekmovalnem koncu tedna, polnem restavracijske hrane, opisala prav to izkušnjo: tri dni napihnjenosti, težke noge in občutek, da se ji obleke ne prilegajo enako kot po navadi. Šele ko je za nekaj dni opustila dosoljevanje in dodala več zelenjave ter vode, se je telo "sprostilo" – teža je padla, oteklina pa izginila brez kakršnega koli posebnega napora.
Natrij, glavna sestavina kuhinjske soli, je v telesu zadolžen za uravnavanje tekočin in ravnotežja med kislinami in bazami. Težava nastane, kadar ga je v prehrani bistveno preveč. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj odrasla oseba dnevno ne bi presegla 5 gramov soli, slovenski odrasli pa jih po nekaterih raziskavah v povprečju zaužijejo več kot dvakrat toliko. Velik del te soli sploh ne prihaja iz solnice na mizi, temveč iz industrijsko predelane hrane – kruha, salam, sirov in pripravljenih omak.
Ko je natrija v krvi preveč, telo kot odziv zadrži vodo, da bi razredčilo njegovo koncentracijo. To se najpogosteje kaže kot napihnjenost, težke noge in otekanje rok ali gležnjev. Dolgotrajno prekomerno soljenje pa po nekaterih ugotovitvah ni povezano le z zadrževanjem tekočine, temveč tudi z bolečinami v sklepih, krči v mišicah in večjo obremenitvijo ožilja, zato gre za vprašanje, ki presega le estetsko motnjo na tehtnici.
Pomembno je tudi razumeti, da rešitev ni preprosto "piti še več vode" – za izločitev manjše količine soli bi morali popiti skoraj dvakrat toliko vode, kar ni vedno praktično niti učinkovito. Veliko bolje je telesu pomagati z živili in napitki, ki spodbujajo naravne izločevalne procese.
Navaden riž, kuhan v vodi, nase veže približno dvakrat več soli kot večina drugih živil, zato velja za enega najpreprostejših domačih pripomočkov pri razbremenitvi telesa. Učinek je še boljši, če ga povežete s suhim sadjem in mlekom ali jogurtom – kombinacija, ki poleg vezave soli telesu doda tudi kalij, ta pa po nekaterih ugotovitvah pomaga telesu lažje izločati odvečni natrij.
Čez noč v vodo namočite slive, rozine ali suhe marelice. Naslednji dan popijte približno 3 dl te vode in pojejte do 300 gramov suhega sadja – kombinacija je bogata s kalijem in vlakninami, ki naravno podpirajo ravnovesje tekočin v telesu.
Lovorov list je eno tistih začimb, ki delujejo že v majhnih količinah. Lahko ga dodate jedem ali pa si pripravite lovorjev čaj in ga pijete dve do tri skodelice na dan – seveda brez sladkorja in drugih dodatkov, da ne izničite želenega učinka.
Na Finskem je razširjen domač način čiščenja telesa z ajdo in kefirjem. Dve žlici ajde zjutraj namočite v kefir, popoldan pa zmes popijte. Mnogi to metodo uporabljajo tudi pri postopnem uravnavanju telesne teže, saj kombinacija dolgo ohranja občutek sitosti.
Kozarec svežega citrusnega soka zvečer (dovolj je že 1 dl) lahko po nekaterih izkušnjah pripomore k občutku lažjega telesa naslednje jutro. Citrusi vsebujejo vitamin C in snovi s protivnetnim delovanjem, hkrati pa nekateri poročajo, da jim pomagajo pri hitrejšem uravnavanju tekočin po bolj slanem obroku.

Občasna napihnjenost po slanem obroku je ena stvar, ponavljajoče se in izrazito zadrževanje vode pa lahko nakazuje na drugo ozadje – od genetske nagnjenosti do prehranskih navad ali premalo gibanja. Pri tistih, ki se manj gibljejo, se sicer pogosteje pojavljajo tudi bolečine v križu in vratu, ki se po nekaterih opažanjih omilijo, ko se zmanjša vnos soli in poveča telesna dejavnost. Če se otekanje pojavlja pogosto, brez očitnega vzroka, ali ga spremljajo drugi simptomi, je smiselno o tem spregovoriti z zdravnikom, saj lahko zadrževanje tekočine v redkih primerih nakazuje tudi na zdravstveno stanje, ki presega zgolj prehranske vzroke.
Telo se na manjši vnos soli po nekaterih izkušnjah razmeroma hitro privadi – že po nekaj tednih se okusna zaznava spremeni in prej običajna hrana lahko nenadoma postane preslana. Majhne, dosledne spremembe v vsakdanji prehrani so na dolgi rok pogosto učinkovitejše od kratkotrajnih "razstrupljevalnih" ukrepov.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
