Zakaj vaše telo ponoči prosi za levo stran?

Ponoči se obrnete na bok, se za trenutek ustavite in – povsem nezavedno – izberete stran. Za marsikoga je to leva. In morda ni naključje. Stari ljudje so vedno govorili: če te boli želodec, se obrni na levo stran in bo bolje. Presenetljivo je, da sodobna medicina tej stoletni modrosti v marsičem pritrjuje. Spanje na levi strani namreč ni le vprašanje udobja, temveč položaj, ki – vsaj pri nekaterih težavah, kot je nočna zgaga – lahko dejansko olajša delovanje telesa.

Znanka, ki se je leta borila z nočno zgago, mi je nekoč povedala, da ji je spremenilo večere prav to, da se je namesto na desni strani začela zavestno truditi zaspati na levi. "Sprva se mi je zdelo skoraj smešno, da bi lahko stran, na kateri spim, sploh kaj spremenila," je rekla, "a po nekaj tednih sem opazila, da me zgaga zbuja bistveno redkeje." Njena izkušnja seveda ni dokaz, je pa ilustrativna – in, kot bomo videli, tudi skladna s tem, kar so o povezavi med položajem spanja in refluksom ugotovili raziskovalci.

Zakaj ravno leva stran?

Človeško telo na prvi pogled deluje simetrično: dve roki, dve nogi, dve pljučni krili. A notranji organi niso razporejeni enakomerno. Jetra ležijo na desni, srce je rahlo nagnjeno v levo, želodec in trebušna slinavka pa prav tako ležita bolj na levi strani trebušne votline. Prav ta anatomska nesimetričnost je razlog, da lahko položaj med spanjem vpliva na to, kako udobno – ali neudobno – telo prenese noč.

Po podatkih ameriške fundacije Sleep Foundation je stransko spanje najpogostejši položaj med odraslimi, priporočajo pa ga tudi ljudem, ki jih pesti zgaga, in nosečnicam – pri obeh skupinah naj bi bila leva stran boljša izbira kot desna ali spanje na hrbtu. Poglejmo, zakaj bi bilo temu lahko tako.

1. Spanje na levi strani in nočna zgaga – kar je najbolje raziskano

Zgaga je ena najpogostejših nočnih nadlog – neprijeten občutek, ko se želodčna kislina vrača proti požiralniku. Tega področja se je znanost lotila najbolj sistematično, zato je tu dokazov tudi največ.

Nizozemski raziskovalci z Univerzitetnega medicinskega centra v Amsterdamu so pri 57 bolnikih z refluksom hkrati spremljali položaj spanja ter kislost in pretok v požiralniku. Ugotovili so, da je bila izpostavljenost požiralnika kislini bistveno krajša, ko so bolniki spali na levi strani, kot pri spanju na desni strani ali na hrbtu, prav tako se je kislina iz požiralnika hitreje odstranila. Raziskava je bila objavljena v reviji American Journal of Gastroenterology. Isti raziskovalci so kasneje v reviji Clinical Gastroenterology and Hepatology objavili tudi klinično študijo, v kateri je nosljiva naprava bolnike med spanjem s tresenjem opozarjala, naj se obrnejo na levo stran – pri tistih, ki so napravo dejansko uporabljali, se je število nočnih simptomov zgage občutno zmanjšalo v primerjavi s kontrolno skupino.

Razlaga je razmeroma preprosta: ko ležite na levi strani, je stik med požiralnikom in želodcem (t. i. gastroezofagealni prehod) postavljen višje od nivoja želodčne kisline, zato mora kislina delovati proti težnosti, da bi prišla nazaj v požiralnik – kar se zgodi redkeje. Na desni strani je razmerje obrnjeno, zato je pri tem položaju refluks pogostejši. Če vas zgaga pesti pogosteje, si lahko preberete tudi naš prispevek Pekoč ogenj za prsnico: 8 naravnih načinov, kako ukrotiti zgago – in kdaj je že čas za zdravnika, kjer med drugim najdete tudi nasvete o tem, katerim živilom se je pred spanjem bolje izogniti – o tem sicer podrobneje pišemo v članku Teh živil pred spanjem ne jejte.

2. Prebava teče bolj naravno

Želodec in trebušna slinavka, kjer nastajajo prebavni sokovi, ležita na levi strani trebuha. Ko spite na levem boku, težnost pomaga, da hrana skozi želodec potuje bolj umirjeno in se prebavlja v svojem tempu. Pri spanju na desni strani se, po nekaterih opažanjih, hrana lahko prehitro pomika naprej, prebavni sokovi pa nimajo dovolj časa, da bi opravili svoje delo, kar se lahko kaže kot napenjanje ali občutek teže v želodcu.

Podobno velja za spodnji del prebavil. Descendentno (padajoče) debelo črevo, ki blato vodi proti danki, poteka po levi strani trebuha – to je tudi razlog, da zdravstveno osebje pri klistirjih in nekaterih preiskavah debelega črevesa (npr. pri pripravi na kolonoskopijo) bolnika namerno namesti prav na levi bok, saj ta t. i. Simsov položaj olajša premikanje vsebine proti izhodu. Enak mehanizem – povsem preprosta anatomija in težnost – je verjetno razlog, da nekateri ljudje ob spanju na levi strani poročajo o bolj rednem in lažjem jutranjem odvajanju. Če vas zanima, kako na prebavo in nočni počitek vpliva tudi to, koliko tekočine spijete pred spanjem, si lahko preberete članek Hodite ponoči na stranišče? Je to bolezen?

3. Kaj se dogaja s srcem?

Srce je nagnjeno rahlo v levo stran prsnega koša, zato marsikdo intuitivno pričakuje, da bo spanje na levem boku srcu v pomoč. Dr. Virend Somers, kardiolog in vodja spalnega laboratorija na kliniki Mayo Clinic, pravi, da na splošno obstaja precej dokazov, da je stransko spanje bolj zdravo od spanja na hrbtu ali trebuhu – med drugim zato, ker zmanjšuje tveganje za smrčanje in zaporo dihalnih poti. Prav zaradi lažjega dihanja in manj motenega spanca lahko stransko – tudi levo – spanje posredno razbremeni tudi srčno-žilni sistem.

Je pa slika pri srcu manj enoznačna, kot je pogosto predstavljeno: nekatere manjše raziskave elektrokardiograma (EKG) so pokazale, da spanje na levi strani rahlo spremeni električno aktivnost srca v primerjavi s spanjem na hrbtu ali desni strani, medtem ko druge raziskave levo stran povezujejo predvsem s koristmi pri nosečnicah in bolnikih z GERB. Skratka – da je spanje na levi strani za zdravo srce nevarno, ni podatkov, prav tako pa (za zdaj) ni trdnih dokazov, da bi šlo za samostojen "trening" za srce. Ljudje s srčnimi obolenji naj se o najprimernejšem položaju spanja raje posvetujejo s svojim zdravnikom.

4. Manj pritiska na jetra, več prostora za želodec

Jetra, naš največji notranji organ in eden ključnih organov za presnovo in razstrupljanje telesa, ležijo na desni strani trebuha. Če spimo na desnem boku, jim s tem dodamo nekaj lastne telesne teže, kar jim po logiki anatomije ne koristi. Spanje na levi strani jim, nasprotno, da več "zraka". To je tudi eden od razlogov, da se med nosečnostjo priporoča prav levi bok – po podatkih britanske javne zdravstvene službe NHS se s tem zmanjša pritisk na veno cavo (glavno veno, ki kri iz spodnjega dela telesa vodi nazaj proti srcu), kar izboljša krvni obtok proti posteljici in dojenčku.

Trditve, da naj bi redno spanje na levi strani samo po sebi preprečevalo kopičenje maščobe v jetrih ali zniževalo holesterol, za zdaj nimajo trdne znanstvene podlage – gre predvsem za sklepanje na podlagi anatomije in tradicionalnih praks, kot je ajurveda, ki spanje na levi strani priporoča že tisočletja. Če imate povišan holesterol ali sumite na zamaščena jetra, je poleg položaja spanja vsekakor ključna predvsem prehrana in gibanje, ne pa stran, na katero ležete.

5. Limfni sistem in "razstrupljanje" – previdno s pojmom

Limfni sistem je omrežje žil in vozlov, ki po telesu prenaša limfo – tekočino, ki pomaga odstranjevati odpadne snovi in podpira imunski odziv. Ker nima lastne "črpalke", kot jo ima krvni obtok srce, je pri njegovem delovanju pomembna tudi telesna drža, tudi tista med spanjem.

Tu je vredno biti natančen: neposrednih kliničnih dokazov, da spanje na levi strani pospešuje "razstrupljanje" celega telesa, primanjkuje, prav tako trditev o zmanjšani utrujenosti zaradi spanja na levem boku ni mogoče podpreti s konkretno objavljeno klinično študijo. Obstaja pa sorodno, dobro dokumentirano področje raziskav – t. i. glimfatski sistem možganov, omrežje, po katerem se med spancem iz možganov odstranjujejo odpadni proteini. Raziskovalci z Univerze Stony Brook, objavljeno v reviji Journal of Neuroscience, so pri glodalcih ugotovili, da je čiščenje možganskih odpadnih snovi najučinkovitejše prav v stranski (lateralni) legi – torej na boku, ne nujno specifično na levem. Gre sicer za študijo na živalih, katere rezultatov še ni mogoče neposredno prenesti na ljudi, a nakazuje, da lahko položaj telesa med spanjem res vpliva na to, kako učinkovito telo (in možgani) ponoči "pospravljata" za sabo.

6. Vranica – bolj tradicija kot dokazana znanost

Vranica, organ, ki filtrira kri ter odstranjuje stare krvne celice in patogene, res leži na levi strani trebuha, pod rebrnim lokom. Ideja, da bi ji spanje na levem boku olajšalo delo in "okrepilo" imunski odziv, je logično sklepanje na podlagi anatomije, vendar za zdaj ni podprta s konkretnimi kliničnimi raziskavami na ljudeh. Gre torej predvsem za del tradicionalnega prepričanja, podobno kot pri ajurvedi, ne pa za znanstveno dokazano zdravstveno korist – zato je tu, tako kot pri jetrih, bolje govoriti previdno.

Kaj pravi ljudska modrost?

V ljudskem izročilu se je vedno poudarjalo, da spanje na levi strani pomirja želodec. Na podeželju so naši stari starši radi rekli, da se telo "lažje počisti", če spiš obrnjen na levo. Zanimivo je, da se je vsaj pri eni od teh trditev – povezavi med levo stranjo in manj zgage – sodobna znanost s ljudskim izročilom dejansko strinjala, medtem ko pri drugih (vranica, "razstrupljanje" celega telesa) ostaja bolj v domeni tradicije kot dokazane medicine.

Kako preprosto uvesti to navado?

Če ste vajeni spati na desni strani ali na hrbtu, sprememba sprva ne bo enostavna – telo se je navadilo enega položaja in se bo sprva "upiralo". Pomagajo lahko preprosti triki:

• Majhen vzglavnik ali zvito jogijsko odejo si namestite za hrbet, da vas fizično ovira pri obračanju na hrbet.
• Med kolena si položite blazino – to razbremeni hrbtenico in kolke ter naredi levi bok bolj udoben za daljše spanje.
• Če vas moti pritisk na ramo, poskusite z nekoliko mehkejšo blazino za glavo in vrat, ki bolje "vzmeti" težo zgornjega dela telesa.
• Bodite potrpežljivi: telo se na nov položaj spanja praviloma navadi v nekaj tednih, ne čez noč.

Če vas poleg položaja spanja zanima, kaj vse (poleg zgage) botruje slabemu spancu – na primer določena živila zvečer ali prepogosti nočni obiski stranišča – si oglejte tudi članka Teh živil pred spanjem ne jejte in Hodite ponoči na stranišče? Je to bolezen? Če pa vas večkrat zjutraj čaka glavobol, morda ni kriva leva ali desna stran, temveč povsem drug položaj – več o tem v prispevku Ali lahko spanje na trebuhu povzroči glavobole? Zanimivo je tudi, da izbrani položaj spanja dolgoročno pušča sledi celo na koži – o tem, zakaj nekateri strokovnjaki za spanje na dolgi rok raje priporočajo hrbet, pišemo v članku 10 stvari, ki pospešujejo staranje.

Poceni in enostavna sprememba, vredna poskusa

Spanje na levi strani je ena tistih preprostih, poceni navad, ki jih je vredno preizkusiti – ne zahteva posebnih pripomočkov, zdravil ali zapletenih rutin, temveč le odločitev, da poskusite zaspati drugače. Znanstveni dokazi so za zdaj najtrdnejši pri zmanjševanju nočne zgage, precej bolj skromni pa pri drugih pogosto omenjenih koristih, kot so razstrupljanje, delovanje vranice ali jeter – pri teh gre bolj za smiselno anatomsko sklepanje in stoletno izročilo kot za dokazano medicino.

Če vas težave s prebavo, zgago ali nespečnostjo spremljajo pogosteje ali dlje časa, položaj spanja ne bo nadomestil pogovora z zdravnikom – lahko pa je enostaven, brezplačen prvi korak, ki ga velja preizkusiti že nocoj. Morda razlike ne boste opazili čez noč, a če ji date nekaj tednov časa, boste morda – tako kot marsikdo pred vami – ugotovili, da vam leva stran res bolj prija.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.