
Ali ste vedeli, da ima po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije s povišanim krvnim tlakom težave skoraj vsak tretji odrasli človek na svetu, skoraj polovica od njih pa sploh ne ve, da ga ima? Prav zato, ker hipertenzija ne boli in nima opaznih zunanjih znakov, ji zdravniki po vsem svetu pravijo tihi ubijalec (Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)). Podobno sliko kaže tudi Slovenija, kjer naj bi po ocenah stroke s povišanim krvnim tlakom živelo več kot 40 odstotkov odraslih, več kot polovica med njimi pa se svoje težave niti ne zaveda (RTV SLO). Ker dolgotrajno povišan pritisk najprej in najbolj obremeni srce ter ožilje, s časoma pa prizadene tudi jetra in ledvice, marsikdo poleg zdravniških nasvetov išče tudi preizkušene domače pripomočke, ki jih lahko vključi v svoj vsakdan.
Ena izmed prijateljic nam je nedavno zaupala izkušnjo svoje mame, pri kateri so pred nekaj leti odkrili mejno povišan krvni tlak. Zdravnik ji je poleg predpisane terapije svetoval tudi manj soli, več gibanja in bolj rastlinsko prehrano. Mama je takrat od sosede dobila recept za sok rdeče pese z medom, ki ga je začela piti vsako jutro na tešče. "Ne vem, ali je bilo zaradi napitka ali zaradi vseh sprememb skupaj, vsekakor pa se je počutila bolje in so ji na naslednjih kontrolah izmerili nižje vrednosti," je povedala hčerka. Tak primer seveda ni dokaz, je pa lepa ponazoritev, zakaj se tovrstni domači recepti od roda do roda prenašajo naprej – in zakaj jih je vredno pogledati tudi skozi oči sodobne znanosti.
Rdeča pesa je eno redkih živil, pri katerih se je ljudsko izročilo dejansko izkazalo za znanstveno zanimivo. Pesa je namreč bogata s prehranskimi nitrati, ki jih telo v ustih in želodcu pretvori v dušikov oksid – molekulo, ki širi in sprošča krvne žile ter s tem lahko zniža pritisk v ožilju. Sistematični pregled šestnajstih kliničnih raziskav, objavljen v reviji Journal of Nutrition, je pokazal, da uživanje soka rdeče pese oziroma nitratov v povprečju zniža zgornji (sistolični) krvni tlak za približno 4,4 mmHg (PubMed). Pri bolnikih s že diagnosticirano hipertenzijo je novejša metaanaliza pokazala še izrazitejši učinek (Frontiers in Nutrition), v eni od randomiziranih raziskav pa se je sistolični tlak po štirih tednih rednega uživanja soka pese znižal celo za približno 9 mmHg (PMC). Gre torej za enega redkih domačih napotkov, za katerega obstaja tudi kar nekaj resne znanstvene podlage – čeprav je pomembno vedeti, da gre za pomoč pri uravnavanju tlaka in ne za zdravilo, ki bi lahko nadomestilo zdravnikovo terapijo.
Podobno zgodbo ima tudi med. Več pregledov objavljenih raziskav navaja, da lahko redno, zmerno uživanje medu zaradi njegovih antioksidativnih učinkov ugodno vpliva na krvni tlak in zdravje ožilja (Nutrients, PMC). Kombinacija pese in medu tako ni naključna – gre za dve živili, ki se pri podpori zdravega ožilja lepo dopolnjujeta, znanost pa v obeh primerih šele postopoma potrjuje, kar je ljudsko izročilo slutilo že tisočletja. Pesa in med sta bila namreč cenjena naravna pripomočka že v antičnih časih, ko so ju uporabljali kot univerzalno "zdravilo" za najrazličnejše tegobe – od utrujenosti do prebavnih težav.
Za pripravo uporabite čim bolj naravno pridelano peso – po možnosti ekološko ali iz domačega vrta – saj boste tako zmanjšali vnos morebitnih ostankov pesticidov, ki bi lahko obremenili druge organe, predvsem jetra in ledvice.
Sok surove rdeče pese pripravite sveže in bodite pri delu hitri, saj hranilne snovi v soku razmeroma hitro razpadajo. Sok lahko naredite v sokovniku ali pa peso zmiksate in zmes precedite skozi bombažno krpo.
Soku dodajte med, dobro premešajte in prelijte v kozarec s pokrovom. Tako pripravljen napitek lahko v hladilniku hranite nekaj dni. Če se vam zdi mešanica preveč sladka, lahko dodate malo limoninega soka – ta poleg okusa doda tudi vitamin C.
Za optimalen učinek zaužijte žlico ali dve na tešče in nekaj minut pred vsakim obrokom. Če vam krvni tlak niha, lahko namesto tega dve žlički zmešate s kozarcem mlačne vode, v katero dodate še žličko cimeta – tudi cimet se v ljudski medicini tradicionalno uporablja za podporo uravnavanju krvnega tlaka.
Medeni pesin sok pijte največ dva tedna zapored, nato pa naredite vsaj deset dni premora, preden ga po potrebi znova uvedete.
Pri mnogih uporabnikih se vrednosti krvnega tlaka po nekaj dneh rednega uživanja subjektivno izboljšajo, a odziv je od osebe do osebe zelo različen, zato je meritve smiselno redno spremljati z lastnim merilnikom tlaka.
Rdeča pesa vsebuje tudi oksalate, zato naj bodo pri uživanju pesinega soka previdni predvsem tisti, ki so nagnjeni k ledvičnim kamnom. Ker nitrati iz pese in aktivne snovi v medu lahko dodatno znižujejo krvni tlak, je pri sočasnem jemanju zdravil za hipertenzijo ali sladkorno bolezen priporočljivo napitek uvesti postopoma in se o tem posvetovati z zdravnikom, saj lahko pride do prevelikega znižanja tlaka ali krvnega sladkorja. Otroci, mlajši od enega leta, medu iz varnostnih razlogov ne smejo uživati.
Sok pese z medom je lahko koristen dodatek, a največ za zdravje srca in ožilja naredimo z ustaljenimi, dolgoročnimi navadami. Če vas zanima, katera živila poleg pese še naravno čistijo in krepijo ožilje, si oglejte prispevek 10 živil, ki naravno čistijo in krepijo vaše ožilje. Podobno smer ubira tudi preprost domač recept, opisan v članku Čistilo za ožilje iz samo 3 sestavin, medu pa je v vlogi naravnega "zdravila" posvečen tudi prispevek Orehi in med kot super zdravilo, kjer je opisana še ena kombinacija za pomoč pri povišanem krvnem tlaku.
Ker dolgotrajno povišan krvni tlak povečuje tudi tveganje za zaplete pri presnovnih boleznih, je smiselno spremljati tudi morebitne zgodnje znake sladkorne bolezni, ki jo pogosto spremljajo podobni dejavniki tveganja – o tem več v članku Telo ve prej kot vi: 6 simptomov sladkorne bolezni, ki jih večina spregleda. Za tiste, ki bi radi telo razbremenili še na širši ravni, pa je zanimivo branje tudi Razstrupljevalni napitek, ki čisti črevesje, kri in ožilje.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
