
Nekdo blizu mi je pred časom priznal, da se je mesece buril v tišini, ker ga je vsako noč vsaj trikrat zapored gnalo na stranišče. Jutro za jutrom je vstal utrujen, čez dan komaj zbran, za volanom pa mu je bilo neprijetno – strah ga je bilo, da bo zaspal. Šele ko ga je partner prepričal, naj gre k zdravniku, je izvedel, da ima povišan krvni pritisk, ki se je skrival prav za temi nočnimi prebudi. Takrat mu je postalo jasno: nočni obisk stranišča ni vedno samo obisk stranišča.
Hodite ponoči na stranišče? Ali kdo od vaših bližnjih to počne? Če ste večer pred tem popili veliko tekočine ali jedli hrano z odvajalnimučinkom, potem vas verjetno ni treba skrbeti. Če pa niste jedli in pili nič posebnega, pa se za nočnimi obiski stranišča včasih skrivajo stanja, ki si zaslužijo pozornost. V vsakem primeru gre za motnjo spanja, ki lahko dolgoročno vpliva na krvni tlak in splošno počutje.
Bolezen, ko ponoči pogosto hodite na stranišče, se imenuje nokturija in dokazano zmanjšuje kakovost spanja. Po nekaterih strokovnih virih se z nokturijo srečuje do 50 % odraslih, starejših od 50 let, še posebej pozorni pa moramo biti pri otrocih.
Res je, da je pojav nokturije pri starejših pogostejši – telo namreč s staranjem postopoma zmanjšuje izločanje hormona, ki ledvicam pošilja signal za upočasnjeno delovanje med spanjem, mehur pa postaja manj elastičen in ne more shraniti enake količine urina kot nekoč. Pri starejših moških je pogost vzrok za nočno vstajanje tudi povečana prostata, pri ženskah pa so pogostejše težave v obdobju menopavze.
Prav tako vam ni treba biti v skrbeh, če greste enkrat na stranišče – to je povsem normalno. Bolj pozorni morate biti, če vstajate tri- ali večkrat na noč in se to ponavlja več dni zapored. V tem primeru je smiselno čim prej obiskati urologa, saj urolog dr. Jamin Brambat pojasnjuje, da so med možnimi vzroki bolezni ledvic, srčno popuščanje ali sladkorna bolezen, pa tudi prekomerno aktiven sečni mehur, okužbe sečil in arterijska hipertenzija.
Nočno uriniranje je lahko torej zgodnji opozorilni znak za stanja, ki zahtevajo zdravniško obravnavo. Tega ne govorimo zato, da bi koga prestrašili, temveč zato, ker pravočasna prepoznava omogoča boljše ukrepanje. Za natančno diagnozo se vedno posvetujte z osebnim zdravnikom ali specialistom.
Pogostost obiskov stranišča je pogosto odvisna tudi od tega, kaj smo jedli in pili. Najmočnejši naravni diuretiki – torej živila, ki spodbujajo izločanje tekočine – so:
Ne pozabite: odstranjevanje odvečne tekočine iz telesa je dobro za vaše zdravje, le piti morate dovolj vode, ker s tem čistite telo. Koristnost peteršilja kot naravnega diuretika in podpore ledvicam si lahko preberete tudi v prispevku Pozabljeno zdravilo: peteršiljev čaj.
Strokovnjaki priporočajo, da večje količine tekočine prenehate uživati dve do štiri ure pred spanjem. Še posebej se izogibajte kofeinu in alkoholu v večernih urah, saj oba izrazito spodbujata tvorbo urina. Koristne nasvete o pijačah pred spanjem si preberite v članku Kaj moti vaš spanec?
Še to: pogosto uriniranje je pogostejše pri osebah, starejših od 70 let, nosečnicah in ljudeh s povečano prostato. Prekomerna telesna teža pa prav tako vpliva na pogostost nočnega vstajanja.
Slab spanec ima resne posledice za celoten organizem. Kronično pomanjkanje spanja moti hormone, ki uravnavajo apetit – raven leptina (hormona sitosti) upade, raven grelina (hormona lakote) pa naraste, kar pomeni, da se naslednji dan počutimo bolj lačni, pogosteje segamo po hitri in sladki hrani, telo pa se temu upira težje.
Hormon grelin je sicer fascinantna snov – raziskava, objavljena v znanstveni bazi PubMed, je pokazala, da raven grelina naraste po stresnih situacijah, kar pojasni, zakaj po slabi noči pogosto posegamo po hrani, ki nam sicer ne paše. Zveza med spanjem, grelinom in apetitom je podrobno opisana tudi v prispevku Spanje proti debelosti in sladkorni bolezni.
Pomanjkanje spanca ne ogroža samo linije. Oslabljeni imunski sistem pomeni, da je telo bolj dovzetno za okužbe – ljudje, ki spijo manj kot sedem ur, imajo trikrat večjo verjetnost, da se bodo prehladili. Poleg tega nezadostna količina spanja zmanjšuje občutljivost na inzulin in povzroča kronično vnetno stanje v telesu, ki se sprva kaže le z majhnimi vnetji – pogosto celo na dlesnih –, dolgoročno pa se lahko razširi.
Ameriški Center za nadzor bolezni (CDC) opozarja, da kronično pomanjkanje spanja povečuje tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni in debelost, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je pomanjkanje spanja uvrstila med deset najpomembnejših zdravstvenih tveganj sodobne družbe.
Kaj jesti, da boste bolje spali, in katera živila podpirajo kakovosten nočni počitek, si preberite v prispevku Kaj jesti pred spanjem za boljši spanec?
Veliko hormona grelin v telesu je nevarno še iz enega razloga, ki ga pogosto spregledamo. Če naslednji dan sedete za volan, se čez dan lahko pojavljajo tako imenovana mikro-spanja – kratki, nenadni izpadi budnosti, ki trajajo le sekundo ali dve, a so za volanom lahko usodni. Upoštevajte to, ko greste naslednjič na pot. Dolgotrajno pomanjkanje spanja se podnevi odraža kot utrujenost, nervoza, napetost in pomanjkanje koncentracije – simptomi, ki so za voznike posebej nevarni.
Preden se odločite za obisk zdravnika ali če iščete preproste ukrepe, ki jih lahko preizkusite sami, strokovnjaki priporočajo:
Nasvet o spancu in telesni teži si preberite v zanimivem prispevku Koliko bi morali spati, da se izognete pivskemu trebuhu.
Nočno vstajanje ni vedno le posledica preveč čaja pred spanjem. Kadar se nočno vstajanje pojavlja vztrajno, se mu pridružijo bolečine, uhajanje urina, težave pri uriniranju ali izrazita utrujenost čez dan, je prav, da obiska pri zdravniku ne odlašamo. Koristno je voditi tudi kratek dnevnik: beležite, koliko pijete, kdaj vstajate in ali vas je zbudila dejansko potreba po uriniranju ali kaj drugega.
Ne pozabite na otroke: pri majhnih otrocih je nočno uhajanje urina pogosto del razvoja, vendar pri otrocih, ki po petem letu starosti še vedno redno moče posteljo, je smiselno poiskati strokovni nasvet, saj gre lahko za stanje, ki je ozdravljivo, a zahteva obravnavo.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
