
Panga ali vitki som je ena najpogostejših rib v slovenskih supermarketih – a med prehranskimi strokovnjaki velja za eno bolj spornih izbir. Zakaj je poreklo te ribe tako pomembno in katera vprašanja si je vredno zastaviti, preden jo položimo v voziček?
Znanec, ki se je pred leti resno lotil zdravega prehranjevanja, mi je nekoč pripovedoval, kako je vsak teden v zamrzovalniku imel zalogo panginih filejev. Poceni, hitro pripravljeno, videti zdravo. Ko je začel malo bolj poglobljeno brati o poreklu te ribe, je ostal brez besed. "Nisem vedel, od kod prihaja in v čem je živela," je dejal. Danes je med tistimi, ki pangam v trgovini brez pomišljanja obrnejo hrbet.
In ni sam. Kdo pravi, da so vse ribe zdrave za jesti? Ni res – in o tem smo na Vemkajjem.si že pisali v članku Raziskave postavljajo pod vprašaj ribe ... Da, ribe!. Lep primer je panga ali vitki som ali bengalski som, ki ima izredno dvomljiv sloves.
Divja panga ima v naravnem okolju lepo hranilno sestavo: vsebuje vitamin D, B12, selen in omega-3 maščobne kisline ter velja za kakovostno beljakovinsko živilo z zmernim deležem maščob. Toda to velja izključno za divjo pango, ki je danes praktično ni mogoče kupiti. Svet so preplavile industrijske pange iz ribogojnic.
Kot opozarjamo v prispevku Strupi, ki se jim vsakodnevno izpostavljamo, je razlika med gojeno in divjo ribo pogosto ogromna – in to velja za vse gojene ribe, ne le pango. Članek So miti o gojenih ribah resnični? razlaga, da gojene ribe vsebujejo bistveno manj omega-3 maščobnih kislin, pogosto pa so onesnažene s paraziti, antibiotiki in industrijskimi snovmi.
💡 Vedeli ste? Članek Poznate razliko med gojenim in divjim lososom? pojasnjuje, da mnogi nutricisti odsvetujejo uživanje gojenih rib, saj vsebujejo veliko barvil, antibiotikov in pesticidov – in to vključuje tudi some in pange iz vietnamskih ribogojnic.
Danes v trgovinah dobimo skoraj izključno pange, gojene na kmetijah v Vietnamu, Kambodži, Laosu in na Kitajskem. Analize so pokazale, da takšne ribe hranljivih snovi praktično nimajo, imajo pa visoko vsebnost onesnaževal.
V Evropi – tudi v Sloveniji – je po trgovinah največ pang iz območja reke Mekong v Vietnamu. Mednarodna raziskava o težkih kovinah v uvoženih filejih pange (ResearchGate, 2022) je potrdila, da so "pangasijeve kmetije onesnažene s težkimi kovinami v reki Mekong, kar za potrošnike pomeni potencialno tveganje." Prav tako druga neodvisna analiza filejev pange (ResearchGate, 2019) navaja, da "Mekong Delta velja za eno izmed bolj obremenjenih vodnih okolij" in da je delta obremenjena s pesticidi, odpadnimi vodami ter antropogenimi onesnaževali.
Poleg tega so v pangi gojeni somovi pogosto izpostavljeni boleznim. Vietnamska študija o zdravstvenem upravljanju pang (ResearchGate, 2015) je ugotovila, da je pri pangah v ribogojnicah prisotnih kar 24 različnih vrst antimikrobikov, ki jih gojitelji dajejo ribam za boj proti boleznim.
Na en zaskrbljujoč krog moramo posebej opozoriti: trgovci radi kupujejo pange, ker jih predelovalci z veseljem odkupujejo nazaj. Ribe, ki jim je rok pretečen ali jih niso mogli prodati, posušijo, zmeljejo in zapakirajo kot hrano za žive pange. Pangam ne rečejo naključno tudi sanitarne ribe.
To ni zgolj higienski problem – je simbol industrijskega prehrambnega sistema, ki ga na Vemkajjem.si opisujemo v prispevku Če jeste to, vnašate strup v svoje telo. Poceni živilo pogosto pomeni visoko ceno nekje drugje v verigi.
Ribe so dragocen del zdravega jedilnika – a le prave ribe, iz pravih voda. Članek 5 živil, ki lahko pomagajo proti vnetnim procesom v telesu pojasnjuje, da mastne ribe, kot so losos, sardine in skuša, vsebujejo omega-3 maščobne kisline, ki so koristne za normalno delovanje srca in možganov. Ribe iz čistejših voda (severni Atlantik, Baltsko morje) so praviloma manj onesnažene.
Če se primorske ali atlantske ribe zdijo predrage, pa so odlična alternativa za omega-3: lanena semena, chia semena, orehi in konzervirane sardine – slednje imajo po navedbah strokovnjakov (Naravni nadomestki vitaminskih tablet) izjemno malo živega srebra in so ena varnejših ribjih izbir.
✅ Nasvet: Pri nakupu rib vedno preverite etiketo – poreklo mora biti jasno navedeno. Raje izberite ribo z navedbo "ulovljeno v naravnem okolju" in z jasno navedbo morja ali regije ulova. Panga iz Vietnama ali Kambodže tega pogoja ne izpolnjuje.
Panga je lep primer živila, ki navzven izgleda kot zdrava izbira, a pri katerem je poreklo vse. Kot opozarjata tako domača strokovna literatura kot mednarodne neodvisne analize, industrijsko gojena panga iz Mekong Delte prinaša tveganja, ki jih za ceno nekaj evrov prihrankov pri košarici preprosto ni vredno sprejemati.
Naslednjič, ko boste v zamrzovalnem oddelku – premislite dvakrat. Vaše telo si zasluži boljše.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
