Malo spanja, večji trebuh?

V ZDA približno 1 od 3 odraslih spi premalo – to pomeni manj kot 7 ur na noč. Pri tem kar polovica odraslih trpi za kroničnimi spalnimi motnjami. To pa ni le težava, kako hitro zaspite, ampak tudi, kako hitro se zbujate. Te številke potrjujejo tudi podatki, da 50 ‑ 70 milijonov Američanov sploh ne spi dovolj kakovostno.

Z drugimi besedami: vsak tretji človek ve, kako je, ko se zbudiš z občutkom, da nisi nič spočit ...



Kaj se zgodi, ko spiš premalo?

• 1. Jeste veliko več, pa se tega ne zavedate
  Ko si buden dalj časa, telo išče energijo. Prva stvar, ki jo želi, so kalorije. V napovedani klinični študiji so 12 zdravih ljudi (starih med 19 in 39 let) dali v dve skupini:
  
  • ena skupina je normalno spala 9 ur na noč;
    
  • druga pa le 4 ure na noč, kar je trajalo dva tedna, nato so vsi tri dni spali 9 ur (okrevanje).
  
  Rezultat? Ljudje z malo spanja so na dan zaužili približno 300 dodatnih kalorij – to je en velik prigrizek! Poleg tega so jedli več beljakovin (+13 %) in maščob (+17 %) kot prej.
  
  In to ne glede na to, da jim je energija že tako ali tako zmanjkovala – prehrana sama narekuje ritme, ne kalorije.
  
  
• 2. Trebušna maščoba se kopiči hitreje kot količinska
  Presenetljivo: poraba energije se ni bistveno spremenila, a se je maščoba preusmerila globlje v telo. Kontrolni izvid iz CT‑slikanja je pokazal:
  
  • Skupna trebušna maščoba se je povečala za 9 %,
    
  • visceralna (tisto “globoko” okoli organov) pa za 11 % v primerjavi z normalno spalko.
  
  Torej, ne gre le za nekaj dodatnih kilogramov na teži – gre za nevarno vrsto maščobe.
  
  
• 3. Urnik spanja vpliva tudi na prehrano
  Videti je, da telo začne preverjati vsako uro priložnost, da dobi kalorije. In ker je ta na voljo več časa, se v možganih prebudi misel na nagrado. Prebudi se želja po sladkem, slanem in mastnem ...
  
  Še več: med okrevanjem po tisti izdaji spanja se je poraba kalorij vrnila na normalo, a visceralna maščoba se je še naprej kopičila ... Telo razmišlja: bilo je obdobje napada, zato je bolje shraniti, ko se to ponovi ... Hm ...
  
  
• 4. Telo zamenja hormon, ne spanja
  Če spiš premalo, se v telesu spremenita dva hormona:
  
  • Ghrelin ("slab" hormon lakote) naraste,
    
  • Leptin ("dober" hormon sitosti) pa pade.
  
  Tako smo v začaranem krogu: več spanja pomeni manj apetita, manj spanja pa več lakote in več debelosti.

Zakaj nas zanima visceralna maščoba?

Ta maščoba ovija jetra, srce in prebavila, zato sprošča vnetne snovi in spremenjene lipide. Zaradi nje smo bolj dovzetni:

• za srčno‑žilne bolezni,
  
  
• za visok holesterol,
  
  
• za inzulinsko rezistenco – predhodnico sladkorne bolezni tipa 2.

Še širši pogled: epidemija spanja

Pomanjkanje spanja ni lokalni in časovni fenomen. Spremembe se dogajajo že dlje časa:

• 35 % odraslih ne spi dovolj (<7 h),
  
  
• v nekaterih državah to celo 46 % odraslih spi odločno premalo.

Pri tem moški spijo manj in pogosteje kot ženske, saj 37 % moških poroča o premalo spanja, pri ženskah pa je ta odstotek 33 %.

Pomanjkanje spanca je postalo del življenjskega sloga. Namesto da bi spanje jemali kot temelj, ga zapostavljamo. Spanec nam kratijo pametne naprave, družbena omrežja in fleksibilna delovna kultura, poleg tega smo zvečer dlje časa budi, za dolg spanec pa nam zmanjka časa. Poleg tega moramo vedeti, da spanja ne moreš nadoknaditi z zelišči ali napitki. Spanje na zalogo ne obstaja!

Tukaj so naravni pristopi, preverjeni skozi generacije in podprti z znanostjo:

• Redna rutina – vsaj 30 minut pred spanjem ne glejte v ekrane (modra svetloba iz telefonov in televizije blokira melatonin).
  
  
• Čaji – kamilični čaj pomirja, šentjanževka lahko izboljša kakovost spanja (vendar previdno, če jemlješ zdravila).
  
  
• Aromaterapija – sivka sprošča, limonska melisa pomirja živce.
  
  
• Topla kopel z Epsom soljo – magnezij v vodi sprošča mišice in um.
  
  
• Zeliščna blazina – npr. z meliso, sivko in rožmarinom – deluje kot nežna narkotika za možgane.
  
  
• Zmanjšajte kofein po 14h – ljudje se ne zavedajo, ampak kava trikrat popoldan lahko do 23h drži možgane v stanju maksimalne budnosti.
  
  
• Pohajkovanje v naravi – to uravnovesi cirkadiani ritem in vpliva na sproščanje kortizola zjutraj.

Če uspeš spati vsaj 7–8 ur, se v telesu:

• zmanjša občutek lakote (spremenita se glavni hormona),
  
  
• poraba intuitivno ostane ista,
  
  
• visceralna maščoba se ne kopiči nepričakovano,
  
  
• zmanjša se tveganje za srčno‑žilne bolezni in diabetes.

Poleg tega se izboljša:

• kognitivna funkcija – spanje čisti “smeti” iz možganov, kar potrjujejo nevrobiologi,
  
  
• čustvena stabilnost – bolje obvladujemo stres,
  
  
• imuniteta – manj prehladov in hitrejša regeneracija po bolezni.

Študije so bile narejene na mladih, zdravih ljudeh. Za tiste, ki že imajo težo, metabolni sindrom ali sladkorno bolezen, potrebujemo dodatne študije. Toda že zdaj pa vemo dovolj, da lahko rečemo: spanja mora biti pred kariero ali zabavo. Spanju se ne morete odpovedati!

Spi pametneje, ne manj

Če želite ostati vitki in zmanjšati notranjo maščobo, bo reorganizacija navad, dela in razvad nujna. Če namenjate čas za zelišča, dišeče blazine, dnevne sprehode in detoks, bo vaš spanec kvalitetnejši. In tako bo tudi z vašim zdravjem. Ne pozabite, da si poleti polnimo baterije in od kvalitete polnitve je odvisno koliko, če sploh, boste zboleli pozimi.

Zdravje pozimi se gradi poleti.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika.