Danska študija prevrnila vse, kar ste verjeli o telesni teži: biti presuh je lahko nevarnejše kot biti rahlo predebel

Življenje niso samo številke na tehtnici, pač pa celota, kako skrbimo za telo in katere "rezervne sisteme" imamo. Nedavna raziskava iz Danske kaže povsem nov pogled ...

Danski znanstveniki so v večletni raziskavi spremljali 85.761 ljudi, pri čemer je bilo kar 81,4 % žensk, povprečna starost na začetku študije pa je bila 66,4 leta. V petletnem obdobju je umrlo 7.555 oseb, kar predstavlja približno 8 % udeležencev.



Ključno je naslednje: ljudje, katerih indeks telesne mase (ITM) je bil pod 18,5 (kar pomeni pretirano suhost), so imeli 2,7-krat večje tveganje za smrt kot tisti v "referenčni" skupini z ITM med 22,5 in 25. Ljudje z ITM med 18,5 in 20,0 so imeli dvojno verjetnost smrti v primerjavi z referenčno skupino, tisti z ITM med 20 in 22,5 pa 27 % večjo verjetnost.

ITM je indeks telesne mase: razmerje med telesno maso in kvadratom višine, izražen v kg/m2.

Po drugi strani pa ljudje s prekomerno težo (ITM med 25 in 30) ali z blago debelostjo (ITM med 30 in 35) niso imeli višje stopnje umrljivosti kot referenčna skupina (ITM 22,5 - 25).

Edino pri bolj izraziti debelosti (ITM 35-40) so opazili približno 23 % višje tveganje za smrt.

Suhost ni sinonim za zdravje

Ko slišimo izraza suha ali vitka, si pogosto predstavljamo to kot ideal, a raziskava kaže, da ni nujno. Če vaše telo nima dovolj rezerv, lahko ob težavah, na primer bolezni ali padcu odpornosti, hitro odpove. Delno to pojasnjujejo raziskovalci z izrazom "reverse causation" (vzročen obratni tok), kar pomeni, da so nekateri ljudje shujšali zaradi bolezni in ne obratno, kar lahko prikaže nizko telesno maso kot znak skritega problema.

Znanstvena vodja študije dr. Sigrid Bjerge Gribsholt iz bolnišnice v Aarhusu (Danska) pojasnjuje: "Podhranjenost je resen dejavnik tveganja."

Je pa dejstvo, da suhost sama po sebi ni vedno glavni vzrok, je pa stanje, ko telo nima dovolj energije, hranil ali podpore, to pa je problem. Pravimo, da je podhranjenost stanje, kjer telo nima dovolj gradnikov (hranil) za normalno delovanje in vzdrževanje imunskega sistema, reparacije tkiv, hormonskega ravnovesja.

Skriven dejavnik – visceralna maščoba

Študija prav tako opozarja na pomen visceralne maščobe. Visceralna maščoba je maščoba (tkivo maščobe), ki se odlaga globoko v trebuhu, okoli jeter, črevesja in drugih organov in ne gre za maščobo pod kožo, ki jo vidimo. To je maščoba, ki je notranje in manj vidna.
Znanstveniki ugotavljajo, da kljub temu, da ima nekdo morda normalno ali nizko telesno težo, če ima veliko visceralne maščobe, je tveganje srčno-žilnih bolezni in pospešenega staranja srca in žil znatno večje.

Na primer: moški, ki shranjujejo maščobo predvsem na trebuhu (jabolčna oblika), imajo običajno hitrejše staranje srca. Pri ženskah pa, če se maščoba shranjuje bolj okoli bokov in stegen (hruškasta oblika), je srce pogosto v boljšem stanju. To pomeni, da ni samo koliko maščobe imamo, ampak tudi kje jo imamo.

Kaj to pomeni in zakaj to zadeva vse nas

Niti ekstremna suhost niti huda debelost nista zagotovili zdravega in dolgega življenja. Ključno je ravnovesje. Če imate pretirano nizko težo, imate večje tveganje. In če ste zelo debeli, prav tako. Zato bodite pozorni, če je vaša telesna masa zelo nizka (ITM pod 18,5) je smiselno preveriti vzroke (hranjenje, bolezen, slab apetit ...).

Ne hvalite se zgolj vitkostjo. Če ste vitki, a brez mišične mase, s slabo prehrano ali imate veliko visceralne maščobe, to ni zdravo. Če ste rahlo pretežki (ITM 25 - 30), to še ne pomeni avtomatsko slabo zdravje, a pozornost dajte na gibanje, prehrano in maščobno porazdelitev. Preverite tudi svojo telesno konstrukcijo: ali imate jabolčno obliko (več maščobe okoli trebuha) ali hruškasto (več okoli bokov). Pri jabolčni obliki je potrebno biti bolj pozoren.

Prehrana naj bo uravnotežena: dovolj beljakovin, zdravih maščob, vlaknin. Spanje in gibanje sta prav tako pomembna. Oba!

Kako začeti

Svetujemo vam, da naredite korakov, ki ne zahtevajo drage opreme ali specializiranih testov:

• Vsakodnevni sprehod ali lahka vadba (20 - 30 minut): temu ne moremo reči trening, pač pa pogovor, sprehod ... Vedeti morate, da samo redno gibanje pomaga izboljšati presnovo maščob in mišic.
  
  
• Enostaven test "kje se shranjuje maščoba": ko po kopanju stojite pred ogledalo, opazite, kje čutite mehkejši del kože: na trebuhu ali bokih. Če je trebuh mehkejši, bodite previdni.
  
  
• Prehrana, ki daje energijo: zajtrka ne izpuščajte. Vključite na primer ovsene kosmiče + oreščke ali jogurt. Kosilo in večerja naj bosta z veliko zelenjave, polnovrednih žit, zdravimi maščobami (oljčno olje, avokado) in beljakovinami (jajca, riba, stročnice).
  
  
• Enkrat na teden opravite "meritev": izmerite višino in težo, izračunajte ITM (enostavno: masa (kg) {-15433} višina² (m²)). Če je ITM manj kot 18,5, bodite pozorni. Če je med 25 in 30, bodite pozorni na druge dejavnike kot je oblika telesa.
  
  
• Občutek za zdravje: poslušajte svoje telo! Če ste brez apetita, brez energije, se pogosto brez pravega razloga utrujeni, to je signal za previdnost. Pri suhosti je pogosto ozadje hranilna pomanjkljivost ali kronična bolezen. Pri debelosti pa je pogosto kriva slabša presnova in neenakomerno shranjena maščoba.

Zaključek

Biti "pretirano suh" ni samodejno znak odličnega zdravja. Prav tako tudi "blaga debelost" ni nujno znak slabega zdravja. Ključno je, da imate uravnoteženo prehrano, redno gibanje in dobro zavedanje, kje v telesu je maščoba, kako je razporejena, in ali imate dovolj mišic oziroma energije.

Če boste obdržali zdrav odnos do svojega telesa, prisluhnili znanosti in hkrati uporabili praktične, domače rešitve, boste bistveno bolj na poti k zdravemu življenju in dolgoživosti.

Pomembno je ravnovesje, ne obsesija s številko na tehtnici.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.