
Skoraj vsak ga ima v hladilniku, a redko kdo pomisli, da je prav tekočina iz kozarca vloženih kumaric lahko eden najbolj podcenjenih pomočnikov pri telesni regeneraciji. Po nekaterih ugotovitvah naj bi ta preprosta domača "pijača" pri telesni aktivnosti pomagala hitreje kot marsikateri kupljeni športni napitek – brez dodanega sladkorja in brez nepotrebnih dodatkov.
Športniki so ga pili pred nekaj desetletji, potem pa se je na ta običaj skoraj pozabilo. Sok kislih kumaric, tisti, ki ostane na dnu kozarca, ko pojemo zadnjo kumarico, je namreč eden tistih "skritih zakladov" v naši shrambi, ki ga večina ljudi brez slabe vesti zlije v odtok. A morda je čas, da to navado spremenimo.
Znanec, ki že leta rekreativno trenira in se vsako poletje udeleži vsaj enega gorskega teka, je nekoč povedal zanimivo izkušnjo. Med dolgim treningom v vročini ga je vedno znova presenetil močan krč v meču – ravno takrat, ko je bil najbolj skoncentriran na ritem teka. Poskusil je že marsikaj: raztezanje, banane, izotonične napitke iz trgovine. Šele ko mu je nekdo predlagal požirek soka iz kozarca vloženih kumaric, je opazil razliko – krč je popustil občutno hitreje kot prej, ko je posegal po klasičnih športnih pijačah. Od tedaj kozarca s kumaricami nikoli več ne izprazni do konca brez premisleka, kam bo šla preostala tekočina.
Takšne zgodbe niso osamljene. Po nekaterih ugotovitvah naj bi prav ta "odpadna" tekočina vsebovala kombinacijo elementov, ki telesu pri intenzivni telesni aktivnosti še posebej koristijo.
Zgodba o kumaričnem soku kot pomočniku pri krčih ni zgolj ljudsko izročilo. Pred dobrim desetletjem so raziskovalci na to temo izvedli nadzorovano študijo, ki je pritegnila precejšnjo pozornost športne stroke. Strokovnjaki za športno medicino so dolgo priporočali, da naj športniki, ki so nagnjeni k mišičnim krčem med vadbo, povečajo vnos tekočine in elektrolitov, pri čemer so nekateri klinično opažali, da že majhne količine soka vloženih kumaric pripomorejo k umiritvi krčev v manj kot minuti.
Podobne ugotovitve so kasneje potrdile tudi druge raziskave. Ena izmed študij, objavljena v reviji Journal of Athletic Training, je pokazala, da je kumarični sok pri dehidriranih moških krč omilil v manj kot minuti in pol, kar je bilo občutno hitreje od učinka navadne vode. Druga raziskava, objavljena leta 2010 v reviji Medicine & Science in Sports & Exercise, pa je dokazala, da že nekaj požirkov kumaričnega soka zavre umetno povzročene mišične krče pri zdravih moških.
Zanimivo je, da znanstveniki danes vzroka za ta učinek ne pripisujejo več zgolj elektrolitom, kot se je sprva domnevalo. Novejše raziskave namreč kažejo, da kumarični sok kratkoročno ne spremeni bistveno ravni natrija ali kalija v krvi, kar nakazuje, da njegov učinek najverjetneje ni posledica neposrednega nadomeščanja mineralov. Razlaga, ki danes velja za najverjetnejšo, je nevrološka – kisel, oster okus naj bi sprožil refleks v ustih in žrelu, ki zmanjša aktivnost motoričnih nevronov in tako pripomore k sproščanju mišice, učinek pa naj bi nastopil že v treh do štirih minutah, še preden bi sok sploh lahko prispel v krvni obtok.
Po nekaterih ugotovitvah naj bi bil prav ta hitri "refleksni" učinek razlog, da se kumarični sok od klasičnih športnih napitkov razlikuje predvsem po hitrosti delovanja, ne pa nujno po dolgoročnem nadomeščanju mineralov, ki ga telo med potenjem izgubi. Hidracija in ravnovesje elektrolitov med vadbo sicer ostajata pomembna za splošno telesno zmogljivost, saj je naše telo sestavljeno iz približno 60 odstotkov vode, mišice pa še iz precej večjega deleža.
Kumarični sok ima v primerjavi z marsikaterim kupljenim izotonikom eno veliko prednost – v njem praviloma ni dodanega sladkorja, ki ga v industrijskih športnih pijačah pogosto ne manjka. Tri unče (približno 90 ml) kumaričnega soka vsebujejo okoli 308 miligramov natrija, kar predstavlja približno 14 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa, kar pomeni, da gre za razmeroma koncentriran vir tega minerala, ki ga telo med potenjem najhitreje izgublja.
Pri tem velja omeniti, da gre za splošna opažanja in da se odzivi med posamezniki lahko razlikujejo – mišični krči namreč niso vedno posledica zgolj pomanjkanja elektrolitov, pač pa lahko nanje vplivajo tudi utrujenost, nepravilno raztezanje ali pomanjkanje spanja. Če se krči pojavljajo pogosto, premočno ali trajajo dlje časa, je vedno priporočljivo poiskati nasvet zdravnika ali športnega fizioterapevta.
Podobno vlogo, kot jo ima kumarični sok pri športnikih, imajo sicer tudi nekatera druga živila in napitki, ki jih pri Vemkajjem.si že podrobneje obravnavamo. Če vas zanima, kako si lahko podoben napitek z elektroliti pripravite sami doma, si oglejte prispevek Zakaj so domače pijače z elektroliti tako pomembne?, kjer je razloženo, katere minerale telo med vadbo najbolj potrebuje in kako jih nadomestiti z naravnimi sestavinami.
Zanimivo je, da tudi sama kumarica, preden konča v kozarcu kot vložena različica, telesu veliko koristi. Že v svežem stanju namreč velja za eno najbolj hidrirajočih vrst zelenjave, kar smo podrobneje opisali v prispevku Zakaj bi morali vsak dan pojesti vsaj eno kumaro. Kumare so sestavljene iz približno 97 odstotkov vode, zato po nekaterih ugotovitvah pripomorejo k hidraciji telesa že same po sebi, še preden jih sploh vložimo.
Mineralno-elektrolitska zgodba se sicer ne konča pri kumaricah. Magnezij, kalij, natrij in kalcij so štirje minerali, ki jih mišice za pravilno krčenje in sproščanje nujno potrebujejo, kar smo podrobneje razložili tudi v prispevku Napitek, ki regenerira mišice, kjer je opisan domač zelenjavni napitek z podobnim namenom kot kumarični sok – le da je narejen iz svežih sestavin.
Kdor se s krči srečuje pogosteje, pa naj poleg elektrolitov pomisli tudi na to, koliko vode dnevno dejansko zaužije. Kot smo zapisali v prispevku Kako telo pokaže, da ima premalo vode?, je dehidracija pogosto prikrit razlog za mišične in sklepne bolečine, ki jih marsikdo pripiše zgolj utrujenosti po vadbi. Po drugi strani pa velja tudi nasprotno opozorilo – tudi pri vodi je mogoče zaiti v drugo skrajnost, o čemer več piše prispevek Kako preveč vode zmoti ravnovesje telesa.
Čeprav je sok kislih kumaric dolgo veljal za "skrivnost" profesionalnih športnikov, danes vse več ljudi ugotavlja, da je lahko koristen tudi pri povsem vsakdanjih aktivnostih – po daljšem sprehodu, vrtnarjenju v vročih poletnih dneh ali preprosto kot del bolj zavestne prehrane. Podobno smo že ugotovili tudi pri domačih napitkih z elektroliti, ki jih obravnavamo v prispevku Zakaj bi tudi ženske lahko pile pivo in jedle arašide, kjer poudarjamo, da regeneracija po telesni aktivnosti ni rezervirana le za vrhunske športnike.
Ko boste torej naslednjič spraznili kozarec kislih kumaric, soka morda ne zlijte stran. Shranite ga v hladilniku in ga prihranite za trenutek, ko boste telo bolj intenzivno obremenili – bodisi na treningu, bodisi le na vročem poletnem sprehodu. Telo vam bo morda res hvaležno, čeprav velja opozoriti, da gre za naravno domače "orodje", ne pa za zdravilo ali nadomestilo za zdravniško oskrbo pri resnejših zdravstvenih težavah.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
