
Ko pomislite na kapre, verjetno pomislite na drobne, kisle kroglice v stekleničkah, ki stojijo pozabljene v ozadju hladilnika. A nutricionisti vse pogosteje opozarjajo: kapre so ena izmed najbolj podcenjenih živil v naši kuhinji. In to popolnoma brez razloga.
Prijateljica, ki se že leta ukvarja z mediteransko kuhinjo, mi je nekoč povedala, da je začela kapre dodajati k vsaki mesni jedi – po nasvetu nutricionista. Po nekaj tednih je opazila, da se po obrokih počuti lažje in, da ji prebava bolje teče. Malenkost? Morda. A takšne izkušnje se nabirajo.
Kapre so v resnici vloženi cvetni popki kaprovca (Capparis spinosa). Značilnost te izjemne rastline je, da uspeva na skalnatem, nerodovitnem terenu, njene korenine pa lahko segajo do 10 metrov globoko v tla. Ima nežne, bele ali rožnate cvetove, ki cvetijo le nekaj ur – zato je nabiranje kaper prava umetnost. Kapre najpogosteje vlagamo v kis, olje ali slanico.
Čeprav so jih poznali že stari Grki in Rimljani, je njihova prava domovina Azija. Po Sredozemlju so se razširile šele v 14. stoletju, ko so bile priljubljena začimba v Genovi, Firencah in Benetkah. Vse do 18. stoletja je priljubljenost kaper naraščala, v zadnjih desetletjih pa smo nanje skoraj povsem pozabili. Ob tem, ko vemo, da je mediteranska kuhinja ena najbolj zdravih na svetu, je to prava škoda.
Tisto, kar kapre resnično izstopa, je izjemna koncentracija flavonoida kvercetina. Kapre so namreč najbogatejši naravni vir kvercetina, ki ga je v vloženih kaprah lahko do 520 mg na 100 gramov – precej več kot v surovih (do 323 mg/100 g), saj proces vlaganja pretvori rutin (drug flavonoid) v kvercetin.
Zakaj je to pomembno? Raziskovalci z Univerze Kalifornija, Irvine so v študiji, objavljeni v reviji Communications Biology, ugotovili, da kvercetin iz kaper aktivira beljakovine, ki so ključne za normalno delovanje srca in možganov, mišično kontrakcijo ter delovanje ščitnice, trebušne slinavke in prebavil. Kvercetin uravnava tako imenovane KCNQ kalijeve kanale, katerih disfunkcija je povezana z epilepsijo, srčnimi aritmijami in sladkorno boleznijo.
Preberite več o tem, kako flavonoidi delujejo v telesu: Antioksidanti, ki ščitijo pred rakom in boleznimi srca.
Čeprav je 85 % kaper vode, je preostanek prava zakladnica koristnih snovi:
Zanimivo je tudi, da se v nekaterih delih sveta kapre tradicionalno uporabljajo za podporo uravnavanja ravni sladkorja v krvi. Vsebujejo namreč lekcin, ki veže sladkor in ogljikove hidrate. Uradna medicina pri tem opozarja na previdnost – to ni nadomestilo za zdravniško obravnavo.
Kapre so sicer koristno živilo, a pri nekaterih skupinah je previdnost na mestu:
Kapre so vsestranska začimba, ki jo zlahka vključite v:
Priporočilo nutricionistov: kapre dodajte k vsaki večji mesni jedi. Njihovi antioksidanti bodo poskrbeli, da se bo meso lažje predelalo, vi pa se boste po obroku počutili lažje.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
