Pet živil, ki tiho sabotirajo vaš metabolizem – eno od njih verjetno jeste vsak dan

Ko bi vedeli, kaj se dogaja z našim metabolizmom po vsakem grižljaju, bi bili zagotovo bolj pazljivi pri tem, kaj jemo. Nekaj živil pa je še posebej takšnih, ki se jim je dobro izogibati.


1. Krofi in donatsi
Prodaja krofov in donatsov se je v zadnjih 20 letih podvojila, krofi pa so najpogostejša izbira za malico ne samo v ZDA, pač pa tudi v Evropi. Mnogi se za krofe odločijo, ker so poceni, enostavno dostopni, lahko jih pojeste kjerkoli in so poceni. Na drugi strani pa imajo krofi in donatsi najbolj neugodno razmerje med moko in sladkorjem. Učinek je (skoraj) tak, kot če bi pojedli tubo lepila pomešanega s sladkorjem. Bolnikom s celiakijo so krofi strogo prepovedani.

Kaj pa alternativa? Če najdete ponudnika krofov, ki namesto običajne moke uporablja mandljevo, ali kokosovo moko, pa tak posladek postane zdrav, z veliko zdravimi vlakninami, vse to pa zelo ugodno vpliva na prebavo.


2. Testenine
Testenine so sila neugodna malica sredi dneva, ker smo po testeninah zaspani, utrujeni, apatični ... Šoferji testenin sploh ne bi smeli jesti. Poleg tega pa se testenine v želodcu spremenijo v sladkor, zato prihaja do nenadnega dviga krvnega sladkorja, ki čez 20 minut pade, pa spet zraste, temu sledi viški krvni pritisk, srce je bolj obremenjeno, metabolizem pa pogosto sploh ne more slediti rock'n'rollu v želodcu.

Kaj pa alternativa? Testenine iz polnozrnate moke so boljše, najboljše pa bi bile zelenjavne testenine. Če si privoščite še zelenjavno prilogo, bo tak obrok postal vzgled zdrave prehrane.


3. Gazirane pijače
Kofein v gaziranih pijačah bi nam moral zagotoviti budnost, kar se pri večini gaziranih pijačah zgodi, a že čez pol ure, ko pade nivo sladkorja, postanemo še bolj utrujeni, še bolj žejni, zaradi soli, ki jo prikrivajo s pretirano količino sladkorja, pa telo dehidrira, mi pa smo še bolj žejni. problem gaziranih pijač tako ni v CO2, tudi ne v kola okusih, pač pa v količini sladkorja.

Kaj pa alternativa? Je ni. Gaziranih pijač bi se morali izogibati, piti pa več običajne vode. Če k vodi dodamo ščepec soli, to še dodatno stimulira presnovo.


4. Polnomastno mleko
Mleko, ki ga kupimo v trgovini, že dolgo ni več tako zdravo, kot nekoč. Mleku so dodani vitamini, pa ne zato, da bi bilo bolj zdravo, pač pa bolj obstojno, z daljšim rokom uporabe. Gre namreč za sintetične vitamine in minerale, ki za našo presnovo niso tako koristni, kot naravni vitamini in vlaknine.

Kaj pa alternativa? Naj se sliši tako nenavadno, a jogurti in kefirji so bolj zdravi od mleka. Največ boste zase naredili, če si boste sami delali kefir ... Ali pa, da vam uspe najti mlekarja z zdravim mlekom.


5. Hitra hrana
Hitri hrani pogosto delamo krivico. Če so izbrane sestavine in, če si vzamete dovolj časa, da v miru pojeste, potem je lahko hitra hrana lahko tudi zdrava. Če pa jemo med potjo, na hitro, pri tem pa nismo pozorni na sestavine (mnogi ulični ponudniki hrane uporabljajo gensko spremenjene sestavine, ker so bolj obstojne in videti bolj sveže), potem je to nekaj najslabšega, kar lahko naredimo za svoje telo.

In še nekaj: gensko spremenjeno hrano spremljajo tudi prehranski dodatki, ki imajo b sebi antibiotike, vidni pa so še sledovi rastnih hormonov s katerimi hranijo krave, vse to pa vodi v vedno večjo imunost virusov in bakterij, vse več je tudi mikrobioloških mutacij ... Lahko se zgodi, da že leta 2030 pri polovici Zemljanov antibiotiki ne bodo več delovali.

Kaj pa alternativa? Povsem nepomembno je, ali gre za fast-, ali slow-food, če ne veste, kaj jeste. Poleg tega si zapomnite, da potuje informacija od želodca do možganov 20 minut. Če boste pojedli prej, vaš razum sploh ne bo zabeležil, da ste že obedovali in boste že čez pol ure spet lačni. Zato, jejte počasi.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.