
Vitamin C je občutljiv za toploto, zato je pametno, da ga uživamo svežega ali zamrznjenega. Ledena sladica iz pomarančnega soka, ingverja in pektina združuje osvežujoč okus s sestavinami, ki po nekaterih ugotovitvah podpirajo odpornost in prebavo.
Ko vas praska v grlu in se vam zdi, da se vam obeta prehlad, je sladoled zadnja stvar, ki vam pade na pamet. Vsi smo odraščali z opozorilom "nič mrzlega, ko si bolan!". Pa vendar so že babice vedele, da lahko z ledeno sladico tudi poskrbimo zase, le da ne gre za katerikoli sladoled iz trgovine, temveč za domačo ledeno sladico iz sveže stisnjenega pomarančnega soka, ingverja, medu in pektina.
Prijateljica, mama dveh šoloobveznih otrok, je pripovedovala, da je njena babica vsako zimo v zamrzovalniku hranila posodico "oranžnih kock". "Ko me je bolelo grlo, čaja nisem hotela niti videti, ledeno kocko iz pomarančnega soka z medom in ingverjem pa sem z veseljem počasi cuzala. Hladno je prijetno pomirilo grlo, babica pa je bila zadovoljna, da sem vsaj nekaj vitaminov spravila vase," se spominja. Danes enak recept, seveda brez viskija, pripravlja svojima otrokoma, zase pa obdrži tisto "odraslo" različico.
Znano je namreč, da je vitamin C pri visokih temperaturah neobstojen, zato je ledena sladica zelo logična izbira. Vendar to ne velja za katerikoli sladoled, pač pa morate biti predvsem pozorni na sestavine. V ljudskem izročilu tej ledeni sladici pripisujejo protivnetne lastnosti, ugoden vpliv na prebavo in pomoč pri želodčnih težavah. Sodobna prehranska znanost je pri tem bolj previdna: sestavine, kot so ingver, citrusi in pektin, so predmet številnih raziskav, ki kažejo na nekatere obetavne učinke, nikakor pa ne nadomeščajo zdravljenja. Če vas zanima, kako se je ta babičin recept skozi leta spreminjal, si preberite tudi naš prispevek Kaj se zgodi, če gripo zdravite s sladoledom?
Vitamin C (askorbinska kislina) je eden najbolj občutljivih vitaminov. Razgrajujejo ga toplota, svetloba in kisik. Raziskava, objavljena v reviji Bulletin of Biotechnology, je pokazala, da se vsebnost vitamina C v svežih sadnih sokovih zmanjšuje z višanjem temperature in z daljšim časom segrevanja. Francoski raziskovalci so v študiji Thermal Degradation of Antioxidant Micronutrients in Citrus Juice (Journal of Agricultural and Food Chemistry) sicer ugotovili, da je vitamin C v citrusnem soku nekoliko bolj obstojen, kot so pričakovali, a kratko kuhanje vseeno pomeni izgubo. Zato velja preprosto pravilo: čim manj toplote, čim več vitamina.
Kozarec sveže stisnjenega pomarančnega soka je odličen vir vitamina C. Po podatkih ameriškega Urada za prehranska dopolnila (NIH ODS) že tri četrtine skodelice pomarančnega soka vsebuje več kot 90 mg vitamina C, kar pokrije večino dnevnih potreb odraslega. Vitamin C je, kot poudarjajo na Harvard T.H. Chan School of Public Health, pomemben za normalno delovanje imunskega sistema, nastajanje kolagena in boljše vsrkavanje železa iz rastlinske hrane. Več o pomaranči kot zaveznici odpornosti si preberite v prispevku Kozarec pred spanjem, ki ga podcenjujete: pomaranča, mleko in med delajo skupaj bolje, kot bi pričakovali.
Najbolj znani zagovornik vitamina C je bil dvakratni Nobelov nagrajenec Linus Pauling, ki je bil prepričan, da visoki odmerki vitamina C preprečujejo prehlad. Njegovo delo danes nadaljuje Inštitut Linusa Paulinga na Oregonski državni univerzi. Znanost mu je pozneje deloma pritrdila, deloma ne: obsežen pregled raziskav ustanove Cochrane (Hemil{-15452} in Chalker, 2013) je pokazal, da reden vnos vitamina C pri večini ljudi ne prepreči prehlada, lahko pa nekoliko skrajša njegovo trajanje.
Da ohranite čim več vitamina C, recept nekoliko prilagodite tradicionalni različici:
V manjši kozici zmešajte rjavi sladkor, nariban ingver in približno četrtino pomarančnega soka. Ko zavre, dodajte pektin in papriko v prahu ter ob stalnem mešanju kuhajte približno minuto, da se pektin povsem raztopi. Nato mešanico odstavite in počakajte, da se ohladi na sobno temperaturo. Šele zdaj vmešajte med, preostali sveže stisnjeni pomarančni sok, limonin sok in viski. Prelijte v modelčke za sladoled ali ledene kocke in postavite v zamrzovalnik za vsaj štiri ure.
Taka ledena sladica vam bo dala energije, hkrati pa s svežim vitaminom C prispevala k normalnemu delovanju imunskega sistema.
Nasvet nutricionista: med dodajte šele ohlajeni zmesi, saj pri segrevanju izgubi del svojih encimov in arome. Ledene kocke porabite v nekaj tednih in jih hranite v dobro zaprti posodi, saj se vitamin C v stiku s kisikom počasi razgrajuje tudi pri nizkih temperaturah.
Pomaranča in limona sta glavna vira vitamina C v tem receptu, poleg tega vsebujeta flavonoide, kot je hesperidin. O razlikah med citrusi smo pisali v prispevku Limeta ali limona – katera je zmagovalka na vašem jedilniku?, o limoni kot klasiki hladnih mesecev pa v članku Tri sestavine iz vaše kuhinje, ki so tisočletja zdravile grlo, slabost in sinuse – in veda jim zdaj pritrjuje.
Ingver vsebuje gingerol in šogaol, spojini, ki ju raziskujejo zaradi protivnetnega delovanja. Sistematični pregled kliničnih raziskav, objavljen v reviji Food Science & Nutrition (Nikkhah Bodagh in sod., 2019), ugotavlja, da lahko ingver pri nekaterih ljudeh pomaga pri slabosti in nekaterih prebavnih težavah, avtorji pa poudarjajo, da so potrebne še obsežnejše študije. Uravnotežen pregled dokazov ponuja tudi ameriški Nacionalni center za komplementarno in integrativno zdravje (NCCIH). Več idej, kako ingver vključiti v vsakdan, najdete v prispevkih Ingver za zajtrk: stara navada, ki ji sodobna znanost daje prav, Starodavna ajurvedska voda z ingverjem in kumino: preprost recept, ki lahko podpre prebavo in Zakaj ingverjeve obloge tako navdušujejo?
Med poskrbi za blag okus in prijeten občutek v grlu, paprika ali feferon pa za rahlo pekoč, "greoč" pridih, ki ga v hladni sladici sploh ne pričakujete. O ostrih začimbah v kombinaciji s citrusi smo pisali v članku Kozarec z ognjem: zakaj jutranji sok s kajenskim poprom ni le trend, ampak ga podpira tudi znanost.
Če želite jedilnik za hladne mesece še dodatno obogatiti, si oglejte seznam 12 živil, ki krepijo imunski sistem, za lažje dni po prenajedanju pa recept iz prispevka Ko jeste preveč, si privoščite ta napitek: tri sestavine, ki telesu pomagajo najti ravnovesje.
Pektin je tista snov, ki poskrbi, da se marmelada lepo zgosti. Gre za topno prehransko vlaknino, ki je naravno prisotna v celičnih stenah sadja, največ ga je v jabolkih, kutinah in lupinah citrusov. Kot dodatek živilom nosi oznako E440. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je pektine leta 2017 ponovno ovrednotila in ugotovila, da pri uporabi v živilih ne predstavljajo varnostnega tveganja.
Pektin v prebavilih nabrekne in tvori gel, ki upočasni prebavo in podaljša občutek sitosti. Po nekaterih ugotovitvah spodbuja tudi črevesno peristaltiko in vpliva na vsrkavanje ogljikovih hidratov. Evropska unija je v svojem registru odobrenih zdravstvenih trditev priznala, da pektini prispevajo k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi, vendar le pri dnevnem vnosu 6 gramov. Ena ledena kocka iz tega recepta jih vsebuje precej manj, zato je sladica predvsem okusen dodatek k prehrani, bogati s sadjem in zelenjavo. Pektin v ljudskem izročilu radi označujejo za "najbolj nežno metodo razstrupljanja telesa"; pri tem velja vedeti, da se telo razstruplja predvsem s pomočjo jeter in ledvic, vlaknine pa jih pri tem lahko podpirajo s skrbjo za urejeno prebavo.
Več o vlogi pektina in drugih vlaknin si preberite v prispevkih Vlaknine so ekspresni vlak do vaše sreče, Enkrat na mesec si privoščite jabolčni čistilni dan – vaša prebava vam bo hvaležna in Ali banane res ščitijo želodec?
Ledena sladica z ingverjem in vitaminom C je preprost in osvežujoč način, kako v hladnih mesecih poskrbeti za vnos sadja, vitaminov in vlaknin. Ni čudežno zdravilo, je pa okusen košček babičine modrosti, ki mu je sodobna prehranska znanost dodala nekaj pametnih popravkov.
Opomba: Vsebina članka je informativne narave in ne nadomešča strokovnega zdravniškega nasveta. Pri zdravstvenih težavah se vedno posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
