Borovo lubje skriva pikogenol – izvleček, ki ga imenujejo eden najmočnejših antioksidantov v naravi

Predstavljajte si drevo, ki stoletja kljubuje slanemu vetru, žgočemu soncu in peščenim tlom ob Atlantiku – in se pred vsem tem ščiti s svojim lubjem. Prav v tej hrapavi, rdečkasto rjavi skorji so raziskovalci odkrili mešanico rastlinskih spojin, ki jo danes poznamo pod imenom pikogenol. V laboratorijskih testih naj bi bila njegova antioksidativna moč večkratnik moči vitamina C in vitamina E, zato ga mnogi uvrščajo med najzanimivejše naravne antioksidante. A kaj od tega drži tudi zunaj epruvete?

Znanka, upokojena učiteljica, ki je vse življenje preživela na nogah, nam je zaupala, da so ji ob koncu dneva gležnji redno oteka{-15699}li, noge pa so bile težke kot svinec. "Na pikogenol me je opozorila farmacevtka, ko sem iskala nekaj za ožilje," pripoveduje. "Najprej sem se posvetovala z zdravnico, ker jemljem tudi zdravila za tlak, nato pa sem ga nekaj mesecev jemala ob vsakodnevnih sprehodih. Čudeža ni bilo, a noge so mi bile zvečer opazno lažje." Podobne izkušnje omenjajo tudi nekateri naši bralci, zlasti tisti, ki veliko sedijo ali potujejo na dolge razdalje – a hkrati poudarjajo, da so izvleček jemali kot dopolnilo zdravemu življenjskemu slogu, ne namesto njega.

Lubje, ki je pritegnilo znanstvenike

Pred približno 80 leti so biologi postali prvič pozorni na lubje obmorskih borovcev (Pinus pinaster), ki rastejo v gozdovih jugozahodne Francije. Do danes so o izvlečku objavili več sto znanstvenih prispevkov, mnogi med njimi poročajo o ugodnih učinkih. Borovci namreč vsebujejo posebno mešanico flavonoidov, predvsem procianidinov, izvleček iz lubja pa se imenuje pikogenol (PycnogenolŽ). Blagovna znamka je v lasti švicarskega podjetja Horphag Research, ki je financiralo tudi precejšen del raziskav – kar je pri presoji rezultatov dobro imeti v mislih.

Če vas zanima, zakaj so flavonoidi tako pomembni za zdravje srca in ožilja, preberite tudi članek Antioksidanti, ki ščitijo pred rakom in boleznimi srca. Strokovni pregled lastnosti flavonoidov – od kemične zgradbe do morebitnih tveganj ob čezmernem vnosu – je objavil tudi Farmacevtski vestnik.

Pikogenol in krvni sladkor

Pikogenol naj bi pomagal uravnavati raven glukoze v krvi. Raziskovalci z Univerze v W{-15428}rzburgu so v laboratorijski raziskavi, objavljeni v reviji Diabetes Research and Clinical Practice, ugotovili, da izvleček zavira delovanje encima alfa-glukozidaze, ki v črevesju cepi kompleksne ogljikove hidrate v glukozo. V tem poskusu je bil izvleček učinkovitejši od izvlečka zelenega čaja in celo od zdravila akarboza, ki deluje po podobnem mehanizmu. Raziskovalci so ob tem poudarili, da natančen mehanizem še ni pojasnjen.

Kaj pa pri ljudeh? Metaanaliza 24 randomiziranih kliničnih raziskav s skupno 1594 udeleženci, objavljena leta 2019 v reviji Pharmacological Research, je pokazala, da je jemanje pikogenola povezano z zmernim znižanjem krvnega sladkorja na tešče, glikiranega hemoglobina (HbA1c), krvnega tlaka in LDL-holesterola ter z zvišanjem HDL-holesterola. Avtorji sklepajo, da bi pikogenol lahko imel vlogo pri preprečevanju presnovnih bolezni – a gre za skromne učinke, ki ne nadomestijo zdravljenja.

Če sumite, da imate težave s krvnim sladkorjem, je prvi korak vedno pregled pri zdravniku. Na katere manj očitne znake je dobro biti pozoren, preberite v članku Ko koža, sluh ali vid opozarjajo: pet znakov sladkorne bolezni, ki jih zlahka spregledamo. Zanimivo branje o še eni sestavini, ki jo povezujejo z uravnavanjem sladkorja, je tudi Čaj iz cimeta in lovora: stara kuhinjska para, ki jo je resno vzela tudi sodobna znanost.

Drobne žilice in boljša prekrvavitev

Raziskave nakazujejo, da dnevno jemanje pikogenola lahko ugodno vpliva na kapilare in mikrocirkulacijo. V eni od raziskav, objavljeni v reviji Angiology, so bolniki z okvaro drobnih žil zaradi sladkorne bolezni štiri tedne jemali po 150 mg pikogenola na dan. Po poročanju portala NutraIngredients se je kapilarni pretok krvi izboljšal za 34 odstotkov v ležečem in za 68 odstotkov v stoječem položaju, medtem ko so bile spremembe v skupini s placebom majhne. Podobne izboljšave mikrocirkulacije so opisali tudi pri kronični venski insuficienci, kar se sklada z izkušnjo naše znanke. Gre sicer za manjše raziskave, večinoma iste skupine italijanskih raziskovalcev.

Koliko močnejši je od vitamina C in E?

Pogosto lahko preberete, da ima pikogenol 6-krat več antioksidantov kot zeleni čaj ter da je 20-krat močnejši od vitamina C in 50-krat močnejši od vitamina E. Te primerjave izhajajo iz laboratorijskih (in vitro) meritev, ki jih navajajo predvsem proizvajalci, in ne pomenijo nujno enako velikega učinka v človeškem telesu. Telo namreč antioksidante presnavlja, mnogi se vsrkajo le delno, njihovo delovanje pa je odvisno od številnih dejavnikov.

Zato je dobro vedeti tudi za drugo plat. Neodvisni sistematični pregled organizacije Cochrane iz leta 2020, ki je zajel 27 raziskav s 1641 udeleženci in deset različnih kroničnih bolezni, je sklenil, da zaradi majhnih vzorcev in pomanjkljivega poročanja dokončnih zaključkov o učinkovitosti in varnosti izvlečkov borovega lubja še ni mogoče podati. Pikogenol je torej obetaven, ni pa čudežno zdravilo.

Ker je prehrana sodobnega človeka velikokrat osiromašena flavonoidov, se nekateri odločijo za njihovo dodajanje v obliki prehranskih dopolnil. Strokovnjaki kljub temu svetujejo, naj bo prvi vir antioksidantov krožnik: sadje, zelenjava, stročnice, oreščki, čaj in kakav. Kot je povzel Delo, dolgoročne raziskave na več deset tisoč ljudeh niso potrdile, da bi antioksidanti v obliki tablet zmanjšali tveganje za bolezni.

Zakaj so rastline polne antioksidantov

Večino antioksidantov ljudje dobimo iz rastlin. Obstaja zanimiva razlaga, zakaj je temu tako. Rastline so nenehno izpostavljene UV-žarkom in se pred njimi ne morejo umakniti, zato sintetizirajo lastne antioksidante, med katere prištevamo tudi vitamina E in C, flavonoide in karotenoide (likopen, betakaroten). Večino antioksidantov zato tudi izoliramo iz rastlinskih delov – od jagodičevja do lubja dreves.

Ste vedeli, da je med najbogatejšimi vsakdanjimi viri flavonoidov prav čaj? Več o tem, kateri čaji so posebej bogati z antioksidanti, preberite v članku Skodelica čaja kot lepotni ritual: kateri čaji resnično skrbijo za vašo kožo?

Slovenski odgovor: bela jelka iz kočevskih gozdov

Zanimivo je, da podobne spojine vsebujejo tudi drugi iglavci, ne le obmorski bor. Podobno močne antioksidante vsebuje tudi lubje bele jelke iz kočevskih gozdov. Kot je poročala RTV Slovenija, je slovensko podjetje Ars Pharmae v sodelovanju s Fakulteto za farmacijo Univerze v Ljubljani razvilo in patentiralo postopek pridobivanja naravnega izvlečka, imenovanega abigenol. Pri tem ni posekano nobeno drevo – uporabljajo lubje iz redne sečnje, ki bi sicer končalo kot kurivo. Po besedah prof. dr. Boruta Štruklja s Fakultete za farmacijo naj bi prve raziskave nakazovale ugoden vpliv na maščobne obloge v žilah.

Kar morate vedeti o antioksidantih: več ni vedno bolje

Nekaj pa je vendarle treba vedeti o antioksidantih. Tudi naravne snovi imajo svoje meje, zato si poglejmo, kaj priporočajo strokovne ustanove.

Vitamin E: priporočeni dnevni vnos za odrasle v Sloveniji je 12 mg, kot določa pravilnik o prehranskih dopolnilih. Ameriški Urad za prehranska dopolnila (NIH ODS) je zgornjo mejo za odrasle postavil pri 1000 mg na dan iz dopolnil, saj previsoki odmerki lahko povzročijo antikoagulativni učinek, kar je ob pomanjkanju vitamina K ali sočasnem jemanju zdravil proti strjevanju krvi lahko celo nevarno. Nekatere raziskave nakazujejo, da so tveganja možna celo pod to mejo.

Vitamin C: priporočeni dnevni vnos po istem pravilniku znaša 80 mg. Če na dan zaužijete več kot 2 grama vitamina C, se lahko pojavijo slabost, krči v trebuhu in driska, kar navaja tudi NIH ODS. Višek vitamina C se izloči skozi ledvice. Kako prepoznati, da ga imate premalo, preberite v članku Telo ga ne shrani za hude čase: kako prepoznate, da vam primanjkuje vitamina C?

Betakaroten: iz hrane ga je skoraj nemogoče zaužiti preveč – ob zelo velikih količinah se lahko koža le nekoliko obarva rumenkasto. Drugače je pri prehranskih dopolnilih: po podatkih NIH ODS so bili visoki odmerki betakarotena pri kadilcih povezani z večjim tveganjem za pljučnega raka.

Kaj vse lahko povzroči pretiravanje z vitaminskimi tabletami, smo podrobneje opisali v članku Nam lahko preveč vitaminov škodi?

A če negativne učinke primerjamo s pozitivnimi, je jasno, da bi morali poskrbeti, da bo v naši prehrani bistveno več antioksidantov – predvsem iz pestre hrane. Za vitamin C in E veljajo zgoraj navedeni priporočeni vnosi, za koencim Q10 pa uradnega priporočila ni, saj ga telo tvori samo; v prehranskih dopolnilih so pogosti odmerki od 30 do 100 mg. Zanesljive in neodvisne informacije o prehrani najdete tudi na nacionalnem portalu prehrana.si, ki ga pripravlja Inštitut za nutricionistiko.

Kako uživati borovo lubje?

Poleg kapsul in pikogenola v prahu je zelo priljubljen čaj iz borovega lubja. Bolj razširjen naj bi bil v Švici, Argentini, Koreji, Italiji, Nemčiji, na Finskem in Nizozemskem, v naših krajih pa je manj v uporabi. Pri čaju je dobro vedeti, da vsebnost aktivnih snovi ni standardizirana, zato je njegov učinek težko primerjati z učinki, opisanimi v raziskavah.

V kliničnih raziskavah so udeleženci najpogosteje jemali od 100 do 200 mg standardiziranega izvlečka na dan, pogosto razdeljenega na več odmerkov, in to več tednov ali mesecev. Pred jemanjem se je priporočljivo posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom, še posebej:

• če jemljete zdravila proti strjevanju krvi ali za uravnavanje krvnega sladkorja,
• če jemljete zdravila, ki zavirajo imunski sistem,
• če ste noseči ali dojite,
• če imate kronično bolezen ali načrtujete operacijo.

Za konec še nasvet, ki ga je naša znanka povzela najbolje: "Kapsula ne bo hodila namesto mene." Pikogenol je lahko zanimiv dodatek, temelj zdravja pa ostajajo pestra prehrana, polna sadja in zelenjave, gibanje in dovolj počitka. Če imate radi tople napitke, poskusite tudi kakšnega iz članka Granatno jabolko, meta in ingver: trije zimski čaji, ki jih vaša skodelica resnično potrebuje.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.