
Ko naribate korenino hrena in vam v nekaj sekundah zasolzijo oči, ste priča drobni kemijski reakciji. Celice korenine se ob ribanju poškodujejo, encimi pa snov sinigrin v trenutku pretvorijo v pekoča gorčična olja (izotiocianate). Prav te spojine so v Nemčiji preučevali v registriranem zeliščnem zdravilu iz hrena in kapucinke. V obsežni opazovalni raziskavi s skoraj 1.650 bolniki z vnetjem obnosnih votlin, bronhitisom ali vnetjem sečil so ugotovili, da se je pri njih stanje izboljšalo podobno kot pri bolnikih, ki so prejemali standardne antibiotike (Goos idr., Arzneimittelforschung, 2006, PubMed). Hren iz domačega vrta seveda ni zdravilo v tableti, a ta podatek lepo pojasni, zakaj so ga naše babice tako cenile.
Znanec iz Slovenskih goric, upokojeni učitelj, si že nekaj zim zapored pripravlja jutranjo mešanico po receptu svoje babice. "Prve tedne sem pretiraval s hrenom in me je pošteno peklo v želodcu," pripoveduje. "Ko sem ga zmanjšal na eno žličko in vino zamenjal z mlačno vodo, je postal moj jutranji obred. Zjutraj se počutim bolj sveže, zbujen. A ko me je lani dalj časa mučil kašelj, sem vseeno šel k zdravniku – hren je zame dodatek, ne zdravilo." Prav ta zmerni pristop, kot boste videli v nadaljevanju, priporočajo tudi strokovnjaki.
Hren je eno najbolj razširjenih in najbolj vsestranskih ljudskih zdravil v Evropi. Po ljudskem izročilu naj bi bili njegovi učinki še posebej izraziti, če ga pojeste na tešče. Kako pripraviti jutranji napitek iz hrena?
Kot navajajo farmacevti Pomurskih lekarn, je kemijska sestava hrena dobro znana in med vsemi rastlinami vsebuje največ encima peroksidaza. Hkrati poudarjajo, da je podatkov o njegovem zdravilnem delovanju malo, morebitne učinke, denimo na prekrvavitev, pa najverjetneje lahko pripišemo peroksidazi in izotiocianatom.
Nacionalni portal Prehrana.si navaja, da korenino hrena odlikujejo predvsem prehranske vlaknine in visoka vsebnost vitamina C, vsebuje pa tudi kalij, baker in mangan. Zaradi glukozinolatov in fenolnih spojin je hren predmet sodobnih raziskav, ki preučujejo njegove protibakterijske lastnosti in vpliv na prebavo. Več o tem, zakaj je vitamina C v hrenu celo več kot v pomaranči, smo pisali v članku Hren rešuje dihala.
Vzemite pol jabolka in ga naribajte. Dodajte sveže nariban hren, toliko, da dobite srednje gosto zmes. Ker je hren zelo oster, začnite z manjšo količino: zadošča ena žlička oziroma nekaj gramov. Dodajte veliko žlico medu in deciliter tekočine.
Babičin recept predvideva deciliter domačega vina. Če se zanj odločite, bodite pozorni, da je vino res kakovostno in s čim manj dodatkov, po katerih bi vas lahko bolela glava. Vedeti pa morate, da tudi domače vino pogosto vsebuje žveplo (sulfite), saj ga vinarji uporabljajo za stabilizacijo.
Nasvet za pripravo: najprej naribajte jabolko, nato hren, in ga takoj premešajte z jabolkom. Kot svetujejo v Merkurjevi svetovalnici, nariban hren hitro izgublja ostrino in hlapne snovi, kislina iz jabolka pa jih pomaga ohraniti. Napitek zato pripravite tik pred uživanjem.
Po ljudskem izročilu naj bi alkohol v vinu poskrbel, da bi hranljive snovi čim hitreje prišle v kri. Za to trditev ni znanstvenih dokazov. Drži pa, da se alkohol na prazen želodec hitreje absorbira in bolj obremeni jetra. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da ne obstaja količina alkohola, ki bi bila povsem varna za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje pa na portalu SOPA pojasnjuje, kakšne so meje manj tveganega pitja. Zato vsakodnevno jutranje pitje vina odsvetujemo, različica brez alkohola pa je enako okusna.
Jabolko in med bosta poskrbela za vlaknine, polifenole in nekaj hitre energije, naloga hrena pa je poživljajoča. Jabolko je zjutraj odlična izbira, saj vlaknine spodbujajo prebavo. Če vas zanima, kako jabolka izkoristiti še bolje, preberite Enkrat na mesec si privoščite jabolčni čistilni dan – vaša prebava vam bo hvaležna in Kakšna je razlika med rdečimi in zlatimi jabolki? Med lahko v jutranjo rutino vključite tudi drugače, na primer kot v članku Prednosti, ki jih prinaša medena voda.
Nasvet nutricionista: napitek sam po sebi ni popoln zajtrk, saj mu primanjkuje beljakovin in zdravih maščob. Bolje ga je razumeti kot zdrav dodatek k zajtrku, na primer k navadnemu jogurtu, ovsenim kosmičem ali jajcu, ki vas bodo nasitili do kosila.
Mnogi prisegajo, da jim napitek pomaga, ko začutijo, da se jih loteva prehlad, in da z njim lažje prebrodijo jesensko-zimske viroze dihal. Znanstvene raziskave domačega napitka sicer niso preučevale, so pa preučevale standardizirane pripravke:
Pomembno je razumeti, da gre večinoma za opazovalne in laboratorijske raziskave s točno odmerjenim pripravkom, zato jih ni mogoče neposredno prenesti na žličko naribanega hrena. Gripa je resna virusna bolezen, zato pri visoki vročini, oteženem dihanju ali poslabšanju simptomov vedno poiščite zdravniško pomoč. Več o tem, kako si ob prehladu pomagati s hrano, si preberite v člankih Hrana, ki hrani bakterije in poslabša prehlad ter S čim lahko nadomestite antibiotike?
Ljudsko izročilo pravi, da hren uničuje trebušne bakterije in uravnava prebavo. Bolj natančno bi lahko rekli, da po nekaterih ugotovitvah spodbuja izločanje želodčnih sokov in žolča, kar lahko olajša prebavo mastnejših jedi – zato je že stoletja nepogrešljiv ob velikonočni šunki. Več o tem smo zapisali v člankih Zakaj je hren skrito superživilo, na katero vaša prebava že dolgo čaka? in Hren, limona in med: babičina shramba je vedela, kaj dela.
Hrenu ljudsko izročilo pripisuje še mnogo več: da uravnava krvni pritisk in sladkor, čisti kožo ter izboljšuje videz nohtov in las. Vitamin C, kalij in antioksidanti so res pomembni za normalno delovanje telesa, vendar zanesljivih raziskav, ki bi potrdile, da hren sam po sebi vpliva na krvni tlak ali krvni sladkor, ni. Mnogi verjamejo tudi, da pomaga pri zdravljenju raka. Izotiocianati iz križnic so sicer predmet laboratorijskih raziskav, vendar ni dokazov, da bi hren zdravil katero koli bolezen, zato z njim nikakor ne nadomeščajte zdravljenja, ki ga predpiše zdravnik.
Trditev, da hren najbolj med vsemi živili pospešuje prekrvavitev in celjenje, izvira iz ljudske rabe. Farmacevti jo, kot smo že omenili, ocenjujejo kot verjetno, a slabo raziskano.
Hren je močno živilo in ni za vsakogar. Kot navaja zbirka podatkov RxList, lahko draži prebavila, v večjih količinah pa lahko vpliva tudi na delovanje ščitnice. Na previdnost opozarjajo tudi v Slovenskih novicah. Posvet z zdravnikom ali farmacevtom je priporočljiv, če:
Otrokom napitka z vinom ne dajemo, medu pa ne dajemo dojenčkom, mlajšim od enega leta.
Za konec pa še lekarniško priporočilo: hrena naj ne bi užili več, kot je primerno v prehrani. Razlika med hrano in zdravilom je ravno v pogostosti uživanja. Zdravilo mora biti dovolj redko na jedilniku, da je potem še lahko zdravilo. Če si napitek privoščite, si ga zato raje privoščite v krajših obdobjih, na primer nekaj tednov v hladnejšem delu leta, in ne vse leto vsak dan.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
