Ko ste bolni, ne posežite po sladkorju: hrana, ki hrani bakterije in podaljša prehlad

V zadnjih letih so raziskovalci objavili več odmevnih študij o vplivu sladkorja in težke hrane na potek okužb.

Zakaj eni nikoli ne zbolijo, drugi pa vedno?



Raziskovalci pravijo, da sta v ozadju dva dejavnika:

• moč imunskega sistema in
  
  
• število virusov, ki smo jim bili izpostavljeni.

Človek, ki je bil večkrat v stiku z virusi, ima praviloma bolj "natreniran" obrambni sistem. Kot da bi imel telo majhno vojsko, ki je veliko vadila in zato hitreje prepozna napadalca.

A ne glede na to, koliko izkušenj ima naš imunski sistem, strokovnjaki poudarjajo nekaj, kar je vedela že vsaka stara mama: našo odpornost najbolj določa življenjski slog, še posebej hrana.

In prav pri hrani ljudje pogosto naredimo napako. Ko zbolimo, posežemo po točno tistem, kar najhitreje poslabša naše stanje.

Sladkor - skrita hrana za bakterije, ki poslabša gripo in podaljša prehlad

Ko smo bolni, telo porablja ogromno energije. Naravno je, da si zaželimo nekaj sladkega, da dobimo hiter dvig moči. A prav tukaj se začne težava. Sladkor je namreč idealna hrana za bakterije in glivice. Čeprav se zdi sladek in nedolžen, v telesu povzroča pravo gnečo.

Ko pojemo sladkor, se bakterije v ustih, črevesju in celo v dihalih začnejo hitreje razmnoževati. Sladkor je zanje kot zabava, kjer je hrane neskončno. Ko je bakterij več, telo potrebuje več časa in energije, da jih obvlada. Zato se virusna okužba, ki bi trajala 3 - 5 dni, spremeni v dolgotrajno bolezen, ki lahko traja 8 - 14 dni.

Po podatkih raziskave Univerze Yale iz leta 2021 sladkor pri bolniku z okužbo dihal poveča vnetje v telesu za do 45 %. To pomeni, da se telo poti, utrudi in oteče bolj, kot bi bilo potrebno. Druga študija iz leta 2023 je pokazala, da lahko sladkor zmanjša sposobnost belih krvničk, ki so telesni vojaki, za kar 40 % manj učinkovito delovanje v prvih urah po zaužitju sladke hrane.

Ob tem velja izpostaviti, da telo poskuša poskuša popraviti škodo, ki nastane zaradi vnetja, zato tkiva otečejo, se segrejejo in bolijo. Ko se to zgodi v dihalih, težje kašljamo, težje požiramo in težje dihamo. Zato sladkor med boleznijo ni le prepovedan, je tudi hrana, ki bolezen podaljša.

Zakaj mastna in težka hrana oslabi telo, ko je že tako utrujeno?

Kadar pojemo nekaj mastnega, telo porabi veliko energije, da to prebavi. Energija pa je pri bolezni ključna. Raziskava iz leta 2020 je pokazala, da telo porabi kar 30 % več kisika in 20 % več energije, ko prebavlja mastno hrano v primerjavi z lahko juho ali zelenjavo. To pomeni, da energija, ki bi lahko šla v zdravljenje, porabi želodec za "neprave" stvari ...

To je tudi razlog, da je piščančja juha ena najbolj priporočenih jedi pri prehladu. Prebavi se hitro, ogreje telo in mu da energijo brez napora.

Nasprotno pa ocvrt krompirček ali mastna pečenka lahko stanje le še poslabšata.

Veliko ljudi tudi verjame, da alkohol razkuži telo. Čeprav alkohol razkuži površine, v telesu deluje čisto drugače. Že majhna količina lahko oslabi obrambni sistem, telo dehidrira (kar pomeni, da izgubimo vodo), dvigne telesno temperaturo in upočasni izločanje sluzi iz dihal.

Sluz je v tem primeru lepljiva snov v nosu in grlu, ki ujame mikrobe in jih pomaga odstraniti iz telesa. Če se sluz ne izloča, lahko ljudje razvijejo sekundarne okužbe.

Raziskava iz leta 2022 je pokazala, da alkohol zmanjša sposobnost telesa, da izloči sluz, za 27 %, pri ljudeh nad 60 let pa še bolj.

Zato je alkohol med boleznijo bolje povsem izpustiti. Kava ima podobne učinke, saj človeka dehidrira.

Hrana, ki poslabša boleče grlo

Ko nas boli grlo, si pogosto zaželimo limono, čili ali kakšno kislo hrano, ker mislimo, da to ubija škodljivce. V resnici pa to stanje le poslabša.

Kisla hrana lahko poškoduje že tako občutljivo sluznico in podaljša bolečino. Sluznica pomeni mehko notranjo plast v ustih in grlu, ki nas ščiti pred mikrobi.

Znanstvena analiza iz leta 2024 je pokazala, da se sluznica pri prehladu obnovi 50 % počasneje, če človek uživa kislo ali zelo začinjeno hrano.

Zato je boleče grlo najbolje zdraviti z:

• mlačnimi napitki,
  
  
• medom,
  
  
• žajbljevim čajem (žajbelj ima znan naravni protimikrobni učinek),
  
  
• mehko hrano, ki ne praska.

To so vedeli že stari ljudski zdravilci, ki so vedno svetovali tople napitke, solne grgralnike in blagi čaj.

Zakaj moramo med boleznijo veliko piti?

Ko telo bije bitko z okužbo, porabi ogromno tekočine. Če imamo vročino, se tekočina izgublja še hitreje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se med vročino izgubi kar 0,4 litra vode na 1 stopinjo nad 37 stopinj Celzija.

Če ima človek vročino 38,5 stopinj Celzija, to pomeni, da izgubi skoraj 0,7 litra vode več kot običajno.

Zato strokovnjaki priporočajo, da odrasli med prehladom spijejo približno tri litre tekočine na dan. Ljudska medicina pa k temu dodaja: pijte po požirkih, da telesa ne obremenite.

Najboljša hrana za hitro okrevanje

Ko je imunost izčrpana, jo lahko pravilna hrana znova aktivira. Najbolj priporočljiva so živila, bogata z vitamini, minerali in naravnimi protivnetnimi snovmi. Raziskave iz let 2020 - 2024 so pokazale, da omega-3 maščobne kisline zmanjšajo vnetja za približno 25 - 30 %, vitamin D za 20 %, vitamin C pa skrajša trajanje prehlada za 8 - 14 %.

Zato so izjemno koristna živila:

• mastne ribe (sardele, losos, skuša),
  
  
• orehi in laneno seme,
  
  
• brazilski oreščki (dovolj je že 1 - 2 na dan zaradi selena),
  
  
• jajca,
  
  
• otrobi,
  
  
• nerafinirana olja (nerafinirano pomeni, da olje ni bilo obdelano s kemikalijami in ohrani več hranil).

Česen in čebula pa sta pravi ljudski medicini. Česen vsebuje snov, imenovano alicin, ki ima naravni protimikrobni učinek (protimikrobni pomeni, da deluje proti mikrobom). Raziskava iz leta 2021 je pokazala, da redno uživanje česna zmanjša pogostost prehladov za približno 30 %.

Fermentirana hrana, kot so kislo zelje, kefir ali domači jogurt, pomaga črevesju, kjer se začne kar 70 % imunskega sistema.

Če želite okrepiti imunost in skrajšati potek bolezni, se vam splača:

• Izogniti se sladkorju, alkoholu, težki in mastni hrani.
  
  
• Piti več - tri litre na dan, po požirkih.
  
  
• Uporabiti ljudska zdravila: topel čaj, žajbelj, med, česen, čebulo, juho.
  
  
• Jesti hrano, ki telo nahrani, ne obremeni.

To je najcenejši način za hitrejše okrevanje in dolgoročno boljšo odpornost.

Bolezen ni čas za sladkor, ampak za hrano, ki zdravi

Bolezen nam vedno nekaj sporoča. Najpogosteje to, da telo potrebuje odmor, toplino in pravo hrano. Sladkor, alkohol in mastne jedi so morda tolažilni, a v času prehlada lahko naredijo več škode kot koristi. Če pa posežete po toplih juhah, čaju, česnu, fermentirani hrani in vitaminih, boste telo podprli na način, kot so to počeli naši predniki.

Vse to pa lahko poskusite preden zbolite.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.