4 živila, ki jih ne smete mešati z zdravili

Obstajajo primeri, ko se hrana in zdravila "skregata" kot tašča in zet na prazničnem kosilu. Lahko se zgodi, da hrana spremeni način, kako se zdravilo razgradi, kako hitro pride v kri ali pa celo poveča njegov učinek do nevarne mere. V nadaljevanju vam bomo razložili štiri najpogostejše pasti, na katere morate biti pozorni, če želite, da vam zdravila pomagajo in ne škodujejo.

• Grenivkin sok: zdravje v kozarcu ali tiha grožnja?
  
  Zdi se skoraj ironija, da grenivka, ki slovi po tem, da pomaga čistiti telo, dviguje odpornost in ureja prebavo, lahko istočasno naredi precejšnjo zmedo, če jemljete določena zdravila. Grenivkin sok vsebuje snovi, imenovane furanokumarini. Čeprav zvenijo kot čarovniški napoj, gre za naravne spojine, ki zavirajo delovanje encima CYP3A4 v črevesju. Ta encim ima pomembno nalogo – poskrbi, da zdravilo preide skozi jetra in se razgradi, še preden v celoti pride v kri.
  
  
  
  
  Če tega encima ni ali če ga grenivkin sok začasno "uspava", se zgodi tole: zdravilo pride v kri veliko hitreje in v večji količini. To pomeni, da deluje premočno. Znanstveniki iz kanadske univerze Ontario so že pred leti objavili, da grenivkin sok vpliva na več kot 85 različnih zdravil. Med njimi so zdravila za zniževanje holesterola (na primer: statini), zdravila za visok krvni tlak (kot so zaviralci kalcijevih kanalčkov), zdravila proti anksioznosti (benzodiazepini) in celo nekatera zdravila za zaviranje imunskega sistema.
  
  že en sam kozarec (200 ml) grenivkinega soka lahko povzroči, da se koncentracija zdravil v krvi poveča tudi za trikrat – kar je za marsikoga že nevarno. V praksi to pomeni več stranskih učinkov, od vrtoglavice do poškodb jeter.
  
  
• Banane: kraljice kalija, ki znajo presenetiti
  
  Banane so prva izbira športnikov, starih mam in vseh, ki si želijo naravno moč brez energijskih napitkov. Vsebujejo veliko kalija – okoli 422 mg na srednje veliko banano, kar je kar 9 % priporočenega dnevnega vnosa.
  
  Vendar pa morajo biti ljudje, ki jemljejo zdravila za zniževanje krvnega tlaka, pri tem previdni. Zlasti gre za zdravila, imenovana zaviralci ACE, kot sta enalapril in ramipril. Ta zdravila sicer pomagajo sprostiti žile in znižajo pritisk, a hkrati že sama po sebi povečajo raven kalija v krvi. Če poleg tega jeste še veliko banan, pomaranč ali špinače, lahko raven kalija postane previsoka.
  
  Posledica? Lahko pride do aritmije, torej nepravilnega bitja srca, kar se pogosto začne z občutkom, da srce “preskakuje” ali “razbija”. Ena izmed raziskav, objavljenih v reviji American Journal of Medicine, je pokazala, da je pri bolnikih, ki jemljejo zaviralce ACE in uživajo veliko hrane z visoko vsebnostjo kalija, tveganje za srčne zaplete več kot 3-krat večje.
  
  Banane pa skrivajo še nekaj – tiramin. Gre za naravno snov, ki jo najdemo tudi v rdečem vinu, starem siru, soji in klobasah. Tiramin lahko povzroči nevaren dvig krvnega tlaka pri tistih, ki jemljejo zaviralce MAO – to so starejša, a še vedno v rabi zdravila proti depresiji. Če jemljete tovrstna zdravila, si raje privoščite jabolko kot banano.
  
  
• Špinača: zaveznica zdravja ali ovira pri zdravljenju?
  
  Naši dedki in babice so prisegali na špinačo – z razlogom. Je bogata z vitaminom K, ki ga telo potrebuje za tvorbo kosti, urejeno delovanje jeter in strjevanje krvi. A prav tu se skriva tudi problem.
  
  Če jemljete zdravila proti strjevanju krvi – najbolj znan je varfarin – potem vitamin K lahko zmanjša njihovo učinkovitost. Namreč, varfarin zavira delovanje vitamina K, da kri ne bi postala pregosta in povzročila strdke. Če pa vi s špinačo, brokolijem ali ohrovtom vnesete večje količine tega vitamina, lahko nevtralizirate učinek zdravila.
  
  Nekateri bolniki, ki jemljejo varfarin, lahko doživijo krvavitve, drugi pa, nasprotno, nevarno strjevanje krvi. Raziskava v British Journal of Clinical Pharmacology je pokazala, da kar 40 % ljudi na varfarinu nima stabilne ravni INR (merilo, kako hitro se kri strjuje) prav zaradi prehranskih navad.
  
  To ne pomeni, da se morate špinači povsem odpovedati, ampak je bistveno, da se vnos vitamina K ohranja enakomeren. Če pojeste špinačo trikrat na teden, naj bo to stalnica, ne pa da jo jeste pet dni zapored, nato pa dva tedna nič.
  
  
• Vlaknine: čudovite za prebavo, a lahko upočasnijo zdravila
  Tudi mi smo veliki zagovorniki vlaknin – pomagajo pri prebavi, uravnavajo sladkor v krvi in znižujejo holesterol. Polnozrnati kruh, fižol, jabolka, ovseni kosmiči – vse to je hrana, ki jo srce in črevesje obožujeta.
  
  A tudi tu se skriva past. Vlaknine upočasnijo praznjenje želodca in s tem tudi absorpcijo zdravil. Če denimo vzamete antibiotik in hkrati pojeste polnozrnato ploščico, se lahko zgodi, da zdravilo ne pride v kri dovolj hitro ali v zadostni količini.
  
  Zelo občutljivi so na to nekateri antibiotiki, kot so tetraciklini in kinoloni. Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) je v zadnjih desetih letih izdala več opozoril o tem, da vlaknine, pa tudi kalcij, magnezij in železo, lahko zmanjšajo učinkovitost antibiotikov za več kot 50 %. Zato ni presenetljivo, da zdravniki priporočajo, da se zdravila jemljejo vsaj eno uro pred ali dve uri po obroku, če vsebuje veliko vlaknin.

Kako naprej?

V našem vsakdanu pogosto naredimo napake, ker nam jih nihče ni pravočasno povedal. Hrana in zdravila se včasih "ne razumejo", in čeprav oboje samo po sebi deluje zdravilno, lahko v napačni kombinaciji povzročita škodo.

Ne gre za to, da bi morali prenehati jesti sadje, zelenjavo ali vlaknine. Ključno je, da veste, kako kombinirati, kdaj jemati zdravila in kdaj pojesti določeno živilo. In seveda, če niste prepričani, se vedno posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Na koncu pa še namig iz ljudske modrosti: "Kdor ve, kaj daje v usta, ne rabi vedno zdravila." Včasih lahko že preprosto zavedanje, kaj pojemo in kdaj, naredi več kot najbolj draga tableta.