4 živila, ki jih ne smete mešati med sabo

Ko jemljemo zdravila, pogosto pozabimo, da nekatere povsem navadne sestavine naše vsakodnevne prehrane – grenivka, banana, špinača, pa tudi vlaknine – lahko spremenijo delovanje zdravil na načine, ki jih ne pričakujemo. Nasveti, ki vam bodo morda celo rešili življenje.

Ko govorimo o zdravju, pogosto pomislimo, kaj jesti. Pozabimo pa, da lahko nekatere na videz povsem nedolžne kombinacije hrane in zdravil povzročijo več škode kot koristi.

Pred kratkim mi je soseda – sicer živahna, urejena ženska pri svojih šestdesetih – zaupala čudno izkušnjo. Zdravnik ji je predpisal zdravila za holesterol, ona pa je vsako jutro zvesto popila velik kozarec sveže stisnjenega grenivkinega soka, ker je prebrala, da je odličen za odpornost. Čez nekaj tednov je začela čutiti nenavadno utrujenost, vrtoglavico in mišične bolečine. Ko je ob kontrolnem pregledu omenila grenivkin sok, je zdravnik takoj vedel, kaj se dogaja. Kombinacija je bila kriva za to, da je zdravilo začelo delovati večkrat močneje, kot bi moralo. Srečo je imela, da ni bila hujša posledica.

Njena izkušnja je dober opomnik: hrana in zdravila se včasih "skregata" kot tašča in zet na prazničnem kosilu. Hrana lahko spremeni način, kako se zdravilo razgradi, kako hitro pride v kri – ali pa celo poveča njegov učinek do nevarne mere. V nadaljevanju vam razložimo štiri najpogostejše pasti, na katere morate biti pozorni.

1. Grenivkin sok: zdravje v kozarcu ali tiha grožnja?

Zdi se skoraj ironija, da grenivka, ki slovi po tem, da pomaga čistiti telo, dviguje odpornost in ureja prebavo (preberite več o koristih grenivke z medom na Vemkajjem.si), lahko hkrati naredi precejšnjo zmedo, če jemljete določena zdravila.

Grenivkin sok vsebuje snovi, imenovane furanokumarini. Čeprav zvenijo kot čarovniški napoj, gre za naravne spojine, ki zavirajo delovanje encima CYP3A4 v črevesju. Ta encim ima pomembno nalogo – poskrbi, da zdravilo preide skozi jetra in se razgradi, preden v celoti pride v kri.

Če tega encima ni ali če ga grenivkin sok začasno "uspava", se zgodi tole: zdravilo pride v kri veliko hitreje in v večji količini. To pomeni, da deluje premočno. Znanstveniki s Western University v Londonu, Ontario (Kanada) so ugotovili, da grenivkin sok vpliva na več kot 85 različnih zdravil. Med njimi so:

• zdravila za zniževanje holesterola (statini),
• zdravila za visok krvni tlak (zaviralci kalcijevih kanalčkov),
• zdravila proti anksioznosti (benzodiazepini),
• nekatera zdravila za zaviranje imunskega sistema.

Že en sam kozarec (200 ml) grenivkinega soka lahko povzroči, da se koncentracija zdravil v krvi poveča tudi za trikrat – kar je za marsikoga že nevarno. V praksi to pomeni več stranskih učinkov, od vrtoglavice do obremenitve jeter. Obalne lekarne Koper opozarjajo, da je seznam zdravil, pri katerih je grenivka prepovedana, resnično dolg, zato je pri vsakem novem zdravilu smiselno preveriti pri farmacevtu.

Zanimivo je, da se ne smete zanesiti samo na svežo grenivko – enako velja za sok iz steklenice. Učinek traja tudi do 24 ur po zaužitju. Če torej zjutraj popijete sok in zvečer vzamete tableto, sta morda že v nevarnem razmerju.

2. Banane: kraljice kalija, ki znajo presenetiti

Banane so prva izbira športnikov, starih mam in vseh, ki si želijo naravno moč brez energijskih napitkov. Na Vemkajjem.si smo že večkrat pisali o tem, kako banane ščitijo srce in želodec, pa tudi o tem, ob kateri uri je banana za telo najbolj koristna. Vsebujejo namreč veliko kalija – povprečna banana ima okrog 422 mg tega minerala, kar je približno 9 % priporočenega dnevnega vnosa (podrobneje o kaliju in živilih, ki ga vsebujejo).

Vendar pa morajo biti ljudje, ki jemljejo določena zdravila za zniževanje krvnega tlaka, pri tem previdni. Zlasti gre za zdravila, imenovana zaviralci ACE, kot sta enalapril in ramipril. Ta zdravila sicer pomagajo sprostiti žile in znižajo pritisk, a hkrati že sama po sebi povečajo raven kalija v krvi. Če poleg tega uživate še veliko banan, pomaranč ali špinače, lahko raven kalija postane previsoka.

Posledica? Lahko pride do aritmije – nepravilnega bitja srca, ki se pogosto začne z občutkom, da srce "preskakuje" ali "razbija". Ena izmed raziskav, objavljenih v ugledni medicinski reviji American Journal of Medicine, je pokazala, da je pri bolnikih, ki jemljejo zaviralce ACE in uživajo veliko hrane z visoko vsebnostjo kalija, tveganje za srčne zaplete bistveno povečano.

Banane pa skrivajo še eno plat, o kateri se malo govori – vsebujejo tiramin. Gre za naravno snov, ki jo najdemo tudi v rdečem vinu, starem siru, soji in klobasah. Tiramin lahko pri tistih, ki jemljejo zaviralce MAO (starejša, a še vedno v uporabi zdravila proti depresiji), povzroči nevaren dvig krvnega tlaka. Če jemljete tovrstna zdravila, se po nasvetu farmacevta raje posvetujte, katera živila so varna za vas.

Skratka: banana je čudovito živilo, a kot pravi naš članek o tem, kaj se zgodi, ko nehate jesti banane – vsako živilo ima svojo pravo vlogo in pravi čas.

3. Špinača: zaveznica zdravja ali ovira pri zdravljenju?

Naši dedki in babice so prisegali na špinačo – z razlogom. Je bogata z vitaminom K, ki ga telo potrebuje za tvorbo kosti, urejeno delovanje jeter in strjevanje krvi. Na Vemkajjem.si smo že pisali o tem, da so nekatera povsem zdrava živila v prevelikih količinah lahko nevarna – in špinača je eden takšnih primerov.

Prav njena bogata vsebnost vitamina K je tista, ki skriva problem za posameznike, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi. Najbolj znan je varfarin. Ta zdravilo zavira delovanje vitamina K, da kri ne bi postala pregosta in povzročila strdkov. Če pa s špinačo, brokolijem ali ohrovtom vnesete večje količine tega vitamina, lahko nevtralizirate učinek zdravila. Farmacevtka Suzana Levanič v reviji Moje zdravje pojasnjuje, da hrana "lahko zmanjša učinke zdravil, ali pa jih poveča", in da je svetovanje o pravilnem jemanju zdravil ena ključnih nalog farmacevtov v lekarnah.

Nekateri bolniki, ki jemljejo varfarin, lahko doživijo krvavitve, drugi pa, nasprotno, nevarno strjevanje krvi. Ugledna britanska revija British Journal of Clinical Pharmacology je objavila ugotovitve, da kar 40 % ljudi na varfarinu nima stabilne ravni INR (merilo, kako hitro se kri strjuje) prav zaradi prehranskih navad.

To ne pomeni, da se morate špinači povsem odpovedati. Bistveno je, da je vnos vitamina K enakomeren. Če pojeste špinačo trikrat na teden, naj bo to stalnica – ne jejte je pet dni zapored, nato pa dva tedna nič. Ravno ta nihanje je tisto, ki zdravniku otežuje pravilno odmerjanje zdravila.

Za tiste, ki špinačo obožujete in iščete navdih za njeno pripravo, si oglejte tudi naš recept za zelenjavni napitek s špinačo – le ne pozabite na zgornje opozorilo, če jemljete varfarin.

4. Vlaknine: čudovite za prebavo, a lahko upočasnijo zdravila

Tudi mi smo veliki zagovorniki vlaknin – pomagajo pri prebavi, uravnavajo sladkor v krvi in znižujejo holesterol. Polnozrnati kruh, fižol, jabolka, ovseni kosmiči – vse to je hrana, ki jo srce in črevesje obožujeta. Na Vemkajjem.si ste že prebrali, zakaj so vlaknine ekspresni vlak do boljšega zdravja.

A tudi tu se skriva past. Vlaknine upočasnijo praznjenje želodca in s tem tudi absorpcijo zdravil. Če na primer vzamete antibiotik in hkrati pojeste polnozrnato ploščico, se lahko zgodi, da zdravilo ne pride v kri dovolj hitro ali v zadostni količini. Poleg tega pa smo že pisali o tem, koliko previdnosti zahteva jemanje antibiotikov.

Na to so posebno občutljivi nekateri antibiotiki, kot so tetraciklini in kinoloni. Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) je v zadnjih desetih letih izdala več opozoril o tem, da vlaknine – pa tudi kalcij, magnezij in železo – lahko zmanjšajo učinkovitost antibiotikov. Podobno opozorilo najdemo tudi pri Evropski agenciji za zdravila (EMA), ki skupaj z FDA zahteva testiranje učinkov hrane na zdravila. Ni presenetljivo, da zdravniki priporočajo, da se zdravila jemljejo vsaj eno uro pred ali dve uri po obroku, ki vsebuje veliko vlaknin.

Zanimiv je tudi podatek, ki ga navajajo strokovnjaki iz Obalnih lekarn: na enak princip deluje tudi kalcij v mleku, ki se veže na sestavine nekaterih zdravil in tvori snovi, ki jih telo ne more pravilno absorbirati. Zato je pravilo – zdravila jemljite z vodo, ne z mlekom, sokom ali čajem – še vedno eno najpomembnejših.

Kako naprej?

V našem vsakdanu pogosto naredimo napake, ker nam jih nihče ni pravočasno povedal. Hrana in zdravila se včasih "ne razumejo", in čeprav oboje samo po sebi deluje koristno za telo, lahko v napačni kombinaciji povzročita škodo. Če vas zanima, katere kombinacije živil so problematične že same po sebi – brez zdravil – si preberite naš članek 3 kombinacije, ki bolj škodijo kot koristijo, pa tudi 10 izjemnih kombinacij za dvakrat več zdravja.

Ne gre za to, da bi morali prenehati jesti sadje, zelenjavo ali vlaknine. Ključno je, da veste, kako kombinirati, kdaj jemati zdravila in kdaj pojesti določeno živilo. Strokovnjaki zavarovalnice Vzajemna opominjajo, da je smiselno ob vsakem novem zdravilu vprašati farmacevta o morebitnih interakcijah s hrano – ne le z drugimi zdravili.

In seveda, če niste prepričani, se vedno posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. Nasveti v tem besedilu so informativne narave in ne nadomeščajo strokovnega medicinskega mnenja.

Na koncu pa še namig iz ljudske modrosti: "Kdor ve, kaj daje v usta, ne rabi vedno zdravila." Včasih že preprosto zavedanje, kaj pojemo in kdaj, naredi več kot najbolj draga tableta.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika.