Vem, kaj jem - portal o zdravi hrani, zdravju, lepoti in zdravem načinu življenja
Išči
Domov
Fluor v zobni pasti, vodi in hrani – kaj znanstvene raziskave res pravijo o njegovi varnosti?
Datum: 31.5.2023 - Rubrika: Dobro je vedeti

Fluor v zobni pasti, vodi in hrani – kaj znanstvene raziskave res pravijo o njegovi varnosti?

Avtor:
uredništvo Vem, kaj jem

Nekatere študije kažejo, da je fluor pri visokih koncentracijah lahko nevrotoksičen, a kaj o njegovi varnosti v vsakdanjih količinah dejansko vedo strokovnjaki?


Ali ste vedeli, da fluor pospešuje razvoj kancerogenih obolenj? Ali ste vedeli, da fluor poškoduje DNK in bi ga morali pri otrocih celo prepovedati? Fluor povzroča nevrološke težave, motnje spanca, zavira razvoj možganskih aktivnosti, povzroča apatijo, otopelost, poneumlja ljudi ... Tudi Alzheimerjeva bolezen, blokade v delovanju žlez, pospešuje staranje, rakasta obolenja so na seznamu bolezni, ki jih povzroča fluor.

Fluor sicer najdemo v skoraj vsaki hrani, vodi, mleku, a gre za res majhne količine. Problem pa nastane, če so te koncentracije stokrat in celo tisočkrat višje od naravnih, kot je primer pri zobnih pastah. Nekateri proizvajalci sicer na embalažo napišejo, da uporaba teh past pri otrocih mlajših od 6 let ni dovoljena, večina pa se še vedno skriva za "zdravilnimi učinki".



Kakšno vezo ima fluor z Židi?

Ko je Christopher Bryson leta 2000 s serijo člankov začel razkrivati skrivnosti fluora, si nihče niti v sanjah ni mislil, da se za tem skriva ena najbolj strahotnih zgodb človeštva. Leta 2004 je v knjigi The Fluoride Deception (Prevare o fluoru) razkril največjo zaroto 20. stoletja.

Vse skupaj se je začelo nekaj let pred drugo svetovno vojno, ko so Hitlerjevi privrženci iskali načine, kako ljudi spremeniti v pasivne in poslušljive sužnje. Eksperimentirali so z različnimi snovmi, a fluor je pokazal neverjetno "pozitivne" rezultate. Občasna "tuširanja", o katerih so govorili preživeli iz nacističnih koncentracijskih taborišč, niso bila nič druga, kot s fluorom kontaminirane vodne kopeli. Fluor na človeka namreč vpliva antidepresivno, povečuje otopelost, reakcije postanejo zakrnele, počasne ... Prave resnice verjetno ne bomo nikdar ugotovili, ker je veliko medvojnih izsledkov s pridom začela uporabljati prehrambena industrija.

Po vojni se namreč o eksperimentih za obvladovanje množic ni več govorilo. Vse raziskave o škodljivosti fluora so bile zatrte v kali, ponekod celo prepovedane.

Prelomnica se je zgodila leta 1950, ko so Američani ugotovili, da lahko fluor v majhnih količinah preprečuje zobno gnilobo. Bryson v svoji knjigi omenja nenavadne dogodke iz New Yerseyja, ko so na neki plantaži breskev beležili velike pomore goveda, naslednje leto perutnine, med obolelimi pa so bili tudi obiralci breskev, ki so bili vsi brez zob (v poročilu je bilo zapisano, da niso imeli niti ene zobne luknje). Podjetje Dupont je po Brysonovih trditvah in z dovoljenjem države opravljalo teste, ki so za vedno spremenili svet.

Fluor v zobni pasti, vodi in hrani – kaj znanstvene raziskave res pravijo o njegovi varnosti?
V Sloveniji smo ľe pred desetletjem prenehali s fluorizacijo vode. Pri nas poznamo samo naravne koncentracije. Če pride do povečanja, je to zgolj zaradi ąkodljivih vplivov na okolje. (Oral-dent.ro)


Flour danes in povsod

V akcijskem načrtu za obvladovanje sveta iz sredine prejšnjega stoletja (v mnogočem naj bi šlo za prepis podobnega dokumenta, ki ga je dal sestaviti Adolf Hitler) so javni vodovodi omenjeni kot osrednji sistem za distribucijo fluora. Raziskava o pozitivnem vplivu fluora na trdnost zobne sklenine, je postala osrednji argument za fluorizacijo vode. To je kmalu postala osrednja doktrina po celem svetu (mimogrede: tudi v Jugoslaviji je fluorizacija vode v tistem času postala obvezna).

Danes praktično ni zobnih past in žvečilk brez fluora. V Sloveniji imamo srečo, da koncentracije v vodi niso visoke (do 0,1 mg na liter), a problem fluora je, da ga težko spravimo iz telesa. Koncentracije se nalagajo na kosteh in nekaterih žlezah, s prekuhavanjem pa se koncentracije le še povečujejo ... Edini znan in preprost način za obvladovanje nivoja fluora v telesu je sončna svetloba. Pomaga 20 minut izpostavljenosti soncu, pa ne s kapo, ali klobukom na glavi.

Fluor še danes dajejo zapornikom. Ali ste vedeli, da je v tubi zobne paste dovolj fluora, da ubije otroka? Šele z raziskavami leta 1984 so odkrili, da je fluor nevarnejši od svinca in podobno toksičen, kot arzen, ki spada med največje strupe na svetu. Dolga leta so fluor uporabljali za podganji strup.

Šele leta 1989 so z raziskavo na 6.000 ameriških otrocih in med 39.000 japonske šolske mladine dokazali, da fluor z ničemer ne preprečuje zobne gnilobe.

Leta 1992 je ameriški zavod za zaščito zdravja FDA prvič javno priznal, da nimajo nobenih dokazov o koristnih učinkih fluora. Raziskave o povezavi fluora in trdnosti zobne sklenine nikdar ni bilo. Še več! Razkrili so celo tajno raziskavo iz leta 1976, ki dokazuje, da se moč fluora v aluminijastih tubah več stokrat poveča.

Države so vedele za to, a niso ukrepale, ker bi po drugi strani imele preveč težav z nevarnimi odpadki (fluor je namreč stranski produkt v tovarnah aluminija in jedrskih elektrarnah), govorilo pa se je tudi o zaroti, da s količino fluora države obvladujejo število prebivalstva na Zemlji.

Zadnje odkritje povezano s škodljivostjo fluora se navezuje na plastenke. Da, v vsej plastiki je tudi fluor.

Fluor v Sloveniji

Po naši zakonodaji je dovoljena dnevna količina fluora pri otrocih do 9 let 3 mg/dan, pri mladini od 9 do 14 let 5 mg/dan, pri odraslih ljudeh pa 7 mg/dan. Upoštevajte, da ima liter vode iz vodovoda pri nas med 0,03 in 0,10 mg fluora, najnevarnejše pa so vsekakor zobne paste. Če na krtačko nanesete približno 5 gramov paste in bi otrok pojedel vso pasto, bi v telo vnesel do 0,7 mg fluora. Zanj bi lahko bilo že pet pranj zobkov na dan na meji sprejemljivega. Tudi zato je pomembno, da imajo otroci svojo pasto, ker imajo običajno pol manj fluora, kot paste za odrasle.

Vsemu navkljub naj velja priporočilo. Izogibajte se vsem vrstam fluoridov, naslednjič med nakupom zobne paste pa bodite pozorni, kaj kupujete.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.

vkj
O AVTORJU:
Članek je uredniško pregledal Zvone Štor, ki sicer nima formalne nutricionistične izobrazbe, a že vrsto let pa spremlja tende na področju zdrave hrane in zdravega načina življenja. Članek ni zdravniški nasvet.
Fluor v zobni pasti, vodi in hrani – kaj znanstvene raziskave res pravijo o njegovi varnosti?
Ali ste vedeli, da je na Zemlji samo ąe 2,8 % vodnih izvirov pitnih, od tega pa je pri 78 % zaznati povečane koncentracije fluora? (Wikimedia.com)




Alzheimerjeva bolezen
fluor
rak
voda
zdravje
zobna pasta






Bilten po e-mailu
Prejmite vsak teden brezplačen Vem, kaj jem e-bilten, ki je poln aktualnih nasvetov, novic in priporočil, kako obdržati zdravje v najboljši kondiciji. Splača se!
* S prijavo se strinjate s politiko zasebnosti. Na ta naslov vam bomo pošiljali samo e-bilten enkrat na teden. Odjavite se lahko kadarkoli.














Naložite mobilno aplikacijo:
PREHRANSKO OKO

Poslikajte hrano in spremljate kalorije, beljakovine, vlaknine, ogljikove hidrate in maščobe. Naj bo vaša prehrana bolj uravnotežena ...
Več o aplikaciji najdete TUKAJ
Zakaj bi morali zjutraj najprej obuti superge in šele nato prijeti za žlico
Zdravje, lepota
Zakaj bi morali zjutraj najprej obuti superge in šele nato prijeti za žlico
Ocvrti piščanec za večerjo? Znanstveniki so 24 let opazovali 107.000 žensk in ugotovili, kaj ocvrta hrana res naredi z vašim srcem
Dobro je vedeti
Ocvrti piščanec za večerjo? Znanstveniki so 24 let opazovali 107.000 žensk in ugotovili, kaj ocvrta hrana res naredi z vašim srcem
Zakaj kuhani peteršilj morda naredi več za svež dih kot vaša ustna vodica
Zanimivosti
Zakaj kuhani peteršilj morda naredi več za svež dih kot vaša ustna vodica
Olivno olje pri cvrtju: mit ali rešilna bilka za zdravje?
Dobro je vedeti
Olivno olje pri cvrtju: mit ali rešilna bilka za zdravje?
Kopriva: nenavadna rastlina, ki jo najdemo ob gozdu in je lahko resniččno koristna
Dobro je vedeti
Kopriva: nenavadna rastlina, ki jo najdemo ob gozdu in je lahko resniččno koristna
Pozabite na led in sladkor: 5 trikov za limonado, ki je res nizkokalorična
Dobro je vedeti
Pozabite na led in sladkor: 5 trikov za limonado, ki je res nizkokalorična
Ko jeste, je za srce morda važnejše od tega, kaj jeste – vsaj pri ženskah
Dobro je vedeti
Ko jeste, je za srce morda važnejše od tega, kaj jeste – vsaj pri ženskah
Zeleni napitek s špinačo, ingverjem in avokadom: recept za podporo čiščenju telesa
Zdravje, lepota
Zeleni napitek s špinačo, ingverjem in avokadom: recept za podporo čiščenju telesa
Ajda in kefir: napitek, ki ga pripravite zvečer, zjutraj pa zamenja zajtrk
Dobro je vedeti
Ajda in kefir: napitek, ki ga pripravite zvečer, zjutraj pa zamenja zajtrk
Sir, sol, soda in sladkor: štiri živila, ki tiho polnijo trebuh
Dobro je vedeti
Sir, sol, soda in sladkor: štiri živila, ki tiho polnijo trebuh
Česnovo maslo: starodavna mediteranska skrivnost, ki jo lahko naredite doma
Dobro je vedeti
Česnovo maslo: starodavna mediteranska skrivnost, ki jo lahko naredite doma
Brokolijev poletni smuti: zelenjava z več vitamina C kot pomaranča, ki telesu vrne, kar izgubi s potenjem
Zdravje, lepota
Brokolijev poletni smuti: zelenjava z več vitamina C kot pomaranča, ki telesu vrne, kar izgubi s potenjem
Tri sestavine iz kuhinje, ki jih zmešate zvečer, zjutraj pa že lahko občutite razliko
Dobro je vedeti
Tri sestavine iz kuhinje, ki jih zmešate zvečer, zjutraj pa že lahko občutite razliko
7 živil, ki lahko v telesu naredijo preobrat
Dobro je vedeti
7 živil, ki lahko v telesu naredijo preobrat
Krčne žile? 8 živil, ki jih vaše žile ne bodo mogle odreči
Dobro je vedeti
Krčne žile? 8 živil, ki jih vaše žile ne bodo mogle odreči
Tri sestavine, ena navada: zakaj sok korenja, rdeče pese in jabolka prisega nanje toliko ljudi?
Zdravje, lepota
Tri sestavine, ena navada: zakaj sok korenja, rdeče pese in jabolka prisega nanje toliko ljudi?
Zakaj je železo ključ, ki ga večina prezre?
Dobro je vedeti
Zakaj je železo ključ, ki ga večina prezre?
Ko žar sreča sadje: zakaj je karamelizirana breskev ali lubenica na žaru gurmanski presežek
Zanimivosti
Ko žar sreča sadje: zakaj je karamelizirana breskev ali lubenica na žaru gurmanski presežek
Kumara, limona in peteršilj v kozarcu: preprost jutranji sok, ki ga prisega vse več zdravih gurmanov
Zdravje, lepota
Kumara, limona in peteršilj v kozarcu: preprost jutranji sok, ki ga prisega vse več zdravih gurmanov
Po 50. letu ni pomembno le koliko beljakovin jeste, ampak kdaj
Dobro je vedeti
Po 50. letu ni pomembno le koliko beljakovin jeste, ampak kdaj




Copyright (c)
VemKajJem.si
Marec 2014
puščica gor