Vem, kaj jem - portal o zdravi hrani, zdravju, lepoti in zdravem načinu življenja
Išči
Domov
Zakaj tako malo vemo o nevarnostih fluora?
Rubrika:

Dobro je vedeti

Zakaj tako malo vemo o nevarnostih fluora?

Fluor je eden najnevarnejših živčnih strupov na svetu, večina ljudi pa niti ne ve, kako strašljiva zgodba se skriva za tem.


Članek je bil ustvarjen leta 2023, letos smo že preverili nekatera dejstva, preostali del pa bomo kmalu še dopolnili in nadgradili. Trudimo se, da bi bili članki na Vem, kaj jem ažurirani z najnovejšimi dognanji. Sodobna znanost namreč skoraj vsak dan odkrije kaj novega ...

Ali ste vedeli, da fluor pospešuje razvoj kancerogenih obolenj? Ali ste vedeli, da fluor poškoduje DNK in bi ga morali pri otrocih celo prepovedati? Fluor povzroča nevrološke težave, motnje spanca, zavira razvoj možganskih aktivnosti, povzroča apatijo, otopelost, poneumlja ljudi ... Tudi Alzheimerjeva bolezen, blokade v delovanju žlez, pospešuje staranje, rakasta obolenja so na seznamu bolezni, ki jih povzroča fluor.

Fluor sicer najdemo v skoraj vsaki hrani, vodi, mleku, a gre za res majhne količine. Problem pa nastane, če so te koncentracije stokrat in celo tisočkrat višje od naravnih, kot je primer pri zobnih pastah. Nekateri proizvajalci sicer na embalažo napišejo, da uporaba teh past pri otrocih mlajših od 6 let ni dovoljena, večina pa se še vedno skriva za "zdravilnimi učinki".



Kakšno vezo ima fluor z židi?

Ko je Christopher Bryson leta 2000 s serijo člankov začel razkrivati skrivnosti fluora, si nihče niti v sanjah ni mislil, da se za tem skriva ena najbolj strahotnih zgodb človeštva. Leta 2004 je v knjigi The Fluoride Deception (Prevare o fluoru) razkril največjo zaroto 20. stoletja.

Vse skupaj se je začelo nekaj let pred drugo svetovno vojno, ko so Hitlerjevi privrženci iskali načine, kako ljudi spremeniti v pasivne in poslušljive sužnje. Eksperimentirali so z različnimi snovmi, a fluor je pokazal neverjetno "pozitivne" rezultate. Občasna "tuširanja", o katerih so govorili preživeli iz nacističnih koncentracijskih taborišč, niso bila nič druga, kot s fluorom kontaminirane vodne kopeli. Fluor na človeka namreč vpliva antidepresivno, povečuje otopelost, reakcije postanejo zakrnele, počasne ... Prave resnice verjetno ne bomo nikdar ugotovili, ker je veliko medvojnih izsledkov s pridom začela uporabljati prehrambena industrija.

Po vojni se namreč o eksperimentih za obvladovanje množic ni več govorilo. Vse raziskave o škodljivosti fluora so bile zatrte v kali, ponekod celo prepovedane.

Prelomnica se je zgodila leta 1950, ko so Američani ugotovili, da lahko fluor v majhnih količinah preprečuje zobno gnilobo. Bryson v svoji knjigi omenja nenavadne dogodke iz New Yerseyja, ko so na neki plantaži breskev beležili velike pomore goveda, naslednje leto perutnine, med obolelimi pa so bili tudi obiralci breskev, ki so bili vsi brez zob (v poročilu je bilo zapisano, da niso imeli niti ene zobne luknje). Podjetje Dupont je po Brysonovih trditvah in z dovoljenjem države opravljalo teste, ki so za vedno spremenili svet.

Zakaj tako malo vemo o nevarnostih fluora?
Ali ste vedeli, da je na Zemlji samo e 2,8 % vodnih izvirov pitnih, od tega pa je pri 78 % zaznati poveane koncentracije fluora? (Wikimedia.com)


Flour danes in povsod

V akcijskem načrtu za obvladovanje sveta iz sredine prejšnjega stoletja (v mnogočem naj bi šlo za prepis podobnega dokumenta, ki ga je dal sestaviti Adolf Hitler) so javni vodovodi omenjeni kot osrednji sistem za distribucijo fluora. Raziskava o pozitivnem vplivu fluora na trdnost zobne sklenine, je postala osrednji argument za fluorizacijo vode. To je kmalu postala osrednja doktrina po celem svetu (mimogrede: tudi v Jugoslaviji je fluorizacija vode v tistem času postala obvezna).

Danes praktično ni zobnih past in žvečilk brez fluora. V Sloveniji imamo srečo, da koncentracije v vodi niso visoke (do 0,1 mg na liter), a problem fluora je, da ga težko spravimo iz telesa. Koncentracije se nalagajo na kosteh in nekaterih žlezah, s prekuhavanjem pa se koncentracije le še povečujejo ... Edini znan in preprost način za obvladovanje nivoja fluora v telesu je sončna svetloba. Pomaga 20 minut izpostavljenosti soncu, pa ne s kapo, ali klobukom na glavi.

Fluor še danes dajejo zapornikom. Ali ste vedeli, da je v tubi zobne paste dovolj fluora, da ubije otroka? Šele z raziskavami leta 1984 so odkrili, da je fluor nevarnejši od svinca in podobno toksičen, kot arzen, ki spada med največje strupe na svetu. Dolga leta so fluor uporabljali za podganji strup.

Šele leta 1989 so z raziskavo na 6.000 ameriških otrocih in med 39.000 japonske šolske mladine dokazali, da fluor z ničemer ne preprečuje zobne gnilobe.

Leta 1992 je ameriški zavod za zaščito zdravja FDA prvič javno priznal, da nimajo nobenih dokazov o koristnih učinkih fluora. Raziskave o povezavi fluora in trdnosti zobne sklenine nikdar ni bilo. Še več! Razkrili so celo tajno raziskavo iz leta 1976, ki dokazuje, da se moč fluora v aluminijastih tubah več stokrat poveča.

Države so vedele za to, a niso ukrepale, ker bi po drugi strani imele preveč težav z nevarnimi odpadki (fluor je namreč stranski produkt v tovarnah aluminija in jedrskih elektrarnah), govorilo pa se je tudi o zaroti, da s količino fluora države obvladujejo število prebivalstva na Zemlji.

Zadnje odkritje povezano s škodljivostjo fluora se navezuje na plastenke. Da, v vsej plastiki je tudi fluor.

Fluor v Sloveniji

Po naši zakonodaji je dovoljena dnevna količina fluora pri otrocih do 9 let 3 mg/dan, pri mladini od 9 do 14 let 5 mg/dan, pri odraslih ljudeh pa 7 mg/dan. Upoštevajte, da ima liter vode iz vodovoda pri nas med 0,03 in 0,10 mg fluora, najnevarnejše pa so vsekakor zobne paste. Če na krtačko nanesete približno 5 gramov paste in bi otrok pojedel vso pasto, bi v telo vnesel do 0,7 mg fluora. Zanj bi lahko bilo že pet pranj zobkov na dan na meji sprejemljivega. Tudi zato je pomembno, da imajo otroci svojo pasto, ker imajo običajno pol manj fluora, kot paste za odrasle.

Vsemu navkljub naj velja priporočilo. Izogibajte se vsem vrstam fluoridov, naslednjič med nakupom zobne paste pa bodite pozorni, kaj kupujete.
vkj


Alzheimerjeva bolezen
fluor
rak
voda
zdravje
zobna pasta






Bilten po e-mailu
Prejmite vsak teden brezplačen Vem, kaj jem e-bilten, ki je poln aktualnih nasvetov, novic in priporočil, kako obdržati zravje v najboljši kondiciji (oglejte si zadnjo številko). Splača se!
* Na ta naslov vam bomo pošiljali samo e-bilten enkrat na teden. Odjavite se lahko kadarkoli.














železo je ključnega pomena pri zdravljenju zamaščenih jeter
Dobro je vedeti
železo je ključnega pomena pri zdravljenju zamaščenih jeter
Začimba, ki povsem zatre apetit
Dobro je vedeti
Začimba, ki povsem zatre apetit
Čas vnosa beljakovin je zelo pomemben pri starejših
Dobro je vedeti
Čas vnosa beljakovin je zelo pomemben pri starejših
5 živil za boljše razpoloženje
Zdravje, lepota
5 živil za boljše razpoloženje
Poletna vitaminska bomba
Zdravje, lepota
Poletna vitaminska bomba
Kako preprečiti sončne opekline
Dobro je vedeti
Kako preprečiti sončne opekline
Rastlinske beljakovine za daljše življenje
Dobro je vedeti
Rastlinske beljakovine za daljše življenje
Smuti večne mladosti za utrujene
Zdravje, lepota
Smuti večne mladosti za utrujene
Katera hranila najpogosteje primanjkujejo veganom?
Dobro je vedeti
Katera hranila najpogosteje primanjkujejo veganom?
Vulkan antioksidantov
Zdravje, lepota
Vulkan antioksidantov
Smuti proti zakisanosti
Zdravje, lepota
Smuti proti zakisanosti
Kako občasno prenajedanje vpliva na telo?
Dobro je vedeti
Kako občasno prenajedanje vpliva na telo?
Ali je grah naravna zaščita pred sladkorno boleznijo tipa 2?
Dobro je vedeti
Ali je grah naravna zaščita pred sladkorno boleznijo tipa 2?
Je solata lahko obrok?
Dobro je vedeti
Je solata lahko obrok?
Pijača, ki vas ne odžeja, temveč škoduje
Dobro je vedeti
Pijača, ki vas ne odžeja, temveč škoduje
Tihi zaveznik proti debelosti, ki ga (najbrž) podcenjujete
Dobro je vedeti
Tihi zaveznik proti debelosti, ki ga (najbrž) podcenjujete
3 stvari, ki jih nikdar ne bi dali na žar, pa bi jih lahko
Dobro je vedeti
3 stvari, ki jih nikdar ne bi dali na žar, pa bi jih lahko
Da vam slučajno ne bi padlo na pamet to jesti za zajtrk!
Dobro je vedeti
Da vam slučajno ne bi padlo na pamet to jesti za zajtrk!
Kombinacija, ki je šokirala zdravnike
Zdravje, lepota
Kombinacija, ki je šokirala zdravnike
Jod je poleti najpomembnejši mineral. Zakaj?
Dobro je vedeti
Jod je poleti najpomembnejši mineral. Zakaj?




Copyright (c)
VemKajJem.si
Marec 2025
π
puščica gor