Kitajska vojaška skrivnost, ki zdravi malarijo v nekaj urah – in morda še kaj več

Leta 1971 je mednarodna skupina znanstvenikov naredila obsežno raziskavo o naravnih zdravilih v kitajski tradicionalni medicini. Raziskava je imela oznako "vojaška skrivnost". Že takrat je bilo jasno, da imajo azijski zdravilci več uspeha pri zdravljenju najhujših bolezni in, da z običajnimi kemijskimi postopki takih rezultatov nikdar ne bomo mogli nikdar doseči. Danes smo sicer priče izjemnemu napredku tehnologije, a so vse raziskave v zdravstvu povezane z ogromno denarja in birokracije. Več kot očitno je, da sta politika in farmacija v zadnjih 50 letih zgradili močan finančno-ustrahovalni steber s katerim obvladujejo svet.

A vrnimo se na začetek ...



Legenda govori, da je karizmatičen kitajski predsednik Mao Tse Tung v šestdesetih letih prejšnjega stoletja naročil svojim biologom, da analizirajo zdravila klasične kitajske medicine. Takrat je na Kitajskem razsajala huda epidemija malarije, svet pa ni imel učinkovitega zdravila. Poleg tega Mao ni želel, da bi zaradi neke neugledne bolezni njegova država pokazala trohico slabosti.

Med brskanjem po starih receptih so raziskovalci naleteli na dva tisoč let star recept za pripravo čaja Kving Hau Su, ki je v resnici čaj iz pelina. Že pred tisočletji so z njim zdravili malarijo in deluje še danes. Kitajskim raziskovalcem je uspelo izločiti aktivno snov, kitajsko zdravilo proti malariji pa je postalo ena najbolje varovanih skrivnosti hladne vojne.

Da, Kitajci so že takrat razmišljali o bioloških vojnah in to je bil verjetno razlog, da je po skoraj desetletju ta skrivnost vendarle pricurljala do znanstvenikov na Zahodu.

Pelin kot vojaška skrivnost

Po enem letu raziskav je Američanom leta 1972 vendarle uspelo sintetizirati snov, ki so jo poimenovali artemisinin in, ki naj bi bila najbolj zaslužna za zdravljenje malarije in kuge. To, kar je znanstvenike najbolj begalo, je bilo, da so artemisinin Kitajci uporabljali v obliki čaja, drugič pa kot tinkturo, ki jo razredčimo v hladni vodi. Ali je artemisinin res zdravilo, ki so ga iskali, ali pa imajo poševnooki komunisti v rokavu še kakšnega asa?!

Sledilo je obdobje zatišja.

Leta 2004 se je zgodil preobrat. Etiopsko ministrstvo za zdravje je odobrilo uporabo artemisinina v boju proti malariji (ni znano, kdo in zakaj se je spomnil nanj). Zdravila, ki so jih imeli do tedaj na voljo, so bila 36 % uspešna, z novo metodo pa so rezultati mejili na znanstveno fantastiko. Učinek je bil 99 % in to v samo nekaj urah. A problem je bil ravno v tem enem odstotku!

Artemisin je v prevelikih dozah lahko nevaren za nosečnice in njihov zarodek, pri otrocih lahko povzroča bruhanje in kašljanje, to pa so bili dovolj veliki argumenti, da je svetovna zdravstvena organizacija WHO omejila uporabo artemisinina le na zdravljenje nezapletene malarije. "Zahtevnejši" postopki so še naprej ostali v rokah farmacije.

Leta 2013 se je pojavil nov problem z artemisininom. Proti malariji so ga uporabili v Kambodži in na meji s Tajsko. Ko se je že zdelo, da bi človeštvo z novim zdravilom lahko dokončno premagalo bolezen, so farmacevti sporočili, da je virus postal imun na artemisinin. Spet se je oglasila WHO in prepovedal reklamiranje kakršnihkoli zdravil, ki temeljijo na artemisininu.

A duh je že ušel iz skrinje.

V samo nekaj mesecih se je zvrstila vrsta raziskav o vplivu artiemisinina na astmo in kasneje še na nekatere vrste rakov (teh je bilo nekaj že leta poprej, a jih ni nihče resno jemal). Rezultati, tako iz strokovnih krogov, kot tudi izpovedi bolnikov, ki so preizkusili tak način zdravljenja (nekaj primerov imamo tudi v Sloveniji), so navdušujoči. Vsi so namreč prepričani, da je z artemisininom (tudi v kombinaciji z IP6 - to je snov, ki jo uporabljajo v splitski bolnici) mogoče ozdraviti raka, če se le zdravljenja lotite dovolj hitro in, če imate zdrava jetra. Jetra so namreč pri vsaki vrsti zdravljenja najbolj na udaru.

Stroka priznava moč pelina

Pred nekaj meseci je v reviji Life Science izšel članek o obsežnem preizkusu z artemisininom, ki so ga opravili na univerzi v Kaliforniji. V 28 % je artemisinin ozdravil raka. Ko so ga kombinirali z železom, pa je zdravilo uničilo 98 % vseh rakastih celic v samo 16 urah. Stroka je s tem dobila nedvoumen dokaz, da je artemisinin (ne pozabit, da gre za ekstrakt pelina) sposoben selektivnega uničenja rakavih celic. Največji potencial se kaže pri rakih pljuč, dojk, levkemije in fibrosarkoma (kožni rak) ter seveda pri malariji. Mimogrede: v okviru raziskav z artemisininom so raziskovalci naleteli tudi na ekstrakt iz grozdnate svetilke ali cimicifuge, ki kaže zelo spodbudne učinke pri raku na dojkah.

A tu se zgodba z artemisininom ne konča! Vedno je namreč še en problem ...

Danes je potreb po artemisininu bistveno več, kot ga je mogoče pridelati. Od posaditve pelina do končne izolacije zdravila namreč traja 18 mesecev. Zato so farmacevti hitro prepoznali svojo priložnost, da s sintetičnimi postopki pridelajo umetni artemisinin. V laboratorijih jim je že uspelo vzgojiti kvasovke, ki proizvajajo artemisinsko kislino, ki jo je mogoče s kemijskimi postopki spremeniti v zdravilo, tako zdravilo pa je po pričanjih farmacevtov, 10-krat cenejše od naravnega in še v zadostnih količinah ga je mogoče pridelati.

Pa je umetno tudi tako učinkovito, kot naravno?!

V Evropi so bila zdravila z artemisininom dolgo časa prepovedana (tudi pridelava rastlin v te namene!), a se zadnja leta stvari izboljšujejo. Tako je tudi pri nas že mogoče kupiti kapsule artemisinina, vendar se o tem pogovorite s svojim zdravnikom. Vendarle je v povezavi s čudežnim kitajskim zdravilom preveč skrivnosti, da bi običajni ljudje razumeli vsa ozadja.

Vsekakor pa je dobro vedeti in, kot je na spletu napisala ena od uporabnic artemisinina: "Zdravilo proti raku obstaja. Imenuje se znanje."

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.