
Vsako pomlad se znova vprašamo, ali imajo shujševalne diete holivudskih zvezdnic kakšno realno osnovo, ali gre le za marketinško pošast brez vsebine. Po nekaterih ugotovitvah se za vsako od teh diet skriva vsaj eno zrno resnice – a tudi nekaj pasti, na katere velja biti pozoren.
Ko se dnevi daljšajo in se kopalke spet selijo iz predalov na vrh omare, se marsikdo zazre v jedilnike svojih najljubših zvezdnic in se vpraša: kako pa one to počnejo? Slavni so namreč najboljši ambasadorji svojih diet – skoraj vsaka holivudska igralka ali pevka ima svojo "skrivnost", ki jo rada razkrije v intervjuju. Resnica pa je, da v ozadju teh imen tiči le peščica osnovnih prehranskih pristopov, ki se med seboj razlikujejo predvsem v podrobnostih. Pregledali smo štiri najbolj znane različice in pri vsaki poiskali, kaj od tega dejansko drži – in kaj je le lepo zapakirana zgodba za javnost.
Podobno izkušnjo je nedavno delila tudi ena izmed naših bralk. Leta je preizkušala eno modno dieto za drugo – od popolne odpovedi ogljikovim hidratom do strogega štetja kalorij – a se je teža vedno znova vrnila. Šele ko je razumela, zakaj posamezna dieta deluje (ali ne deluje) prav njej, je našla pristop, ki ga je zmogla vzdrževati dlje kot le nekaj tednov. Njena izkušnja lepo pokaže, zakaj je smiselno razumeti mehanizme za posameznimi dietami slavnih, namesto da jih preprosto kopiramo.

Kardashian je zvezdnica resničnostnih šovov in trač revij, ki pa v resnici nima svoje avtorske diete. Najbolj znana je kot zagovornica Atkinsovega načina prehranjevanja, ki kombinira hrano brez ogljikovih hidratov s veliko beljakovinami. Zanimivo je, da se Kardashianova rada pohvali, da ne šteje kalorij – kar bi ji marsikateri nutricionist le stežka verjel, saj energijska bilanca pri hujšanju vseeno igra pomembno vlogo.
Atkinsov pristop spada v širšo družino nizko-ogljikovih (low-carb) diet, h katerim sodi tudi pri nas dobro znana beljakovinska dieta za hitro hujšanje. Po nekaterih ugotovitvah lahko tak način prehranjevanja v začetni fazi prinese hitre rezultate na tehtnici, predvsem zaradi izgube vode in znižanega vnosa kalorij. A kot smo že pisali, imajo diete z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov tudi svojo temnejšo plat – od nihanja razpoloženja do morebitne obremenitve ledvic pri dolgotrajni uporabi. Če razmišljate o podobnem pristopu, si pred odločitvijo oglejte tudi članek o tem, zakaj se je smiselno izogibati skrajnim dietam brez ogljikovih hidratov, ter razmislite o bolj zmernem prehodu, kot je LCHF način prehranjevanja, ki ogljikove hidrate zmanjšuje, ne pa popolnoma izloči.

Najbolj znana latino igralka, plesalka in pevka je pri prehranjevanju zelo natančna, bistvo njene diete pa so premišljene kombinacije živil. Dva dni uživa samo beljakovine in zelenjavo, nato dva dni kombinira ogljikove hidrate s sadjem, sledita dva dneva beljakovin in sadja, sedmi dan pa je rezerviran za vodo in počitek prebavnega sistema. Obstaja cela vrsta različic Lopezove diete, saj tudi sama pravi, da jo nenehno prilagaja in spreminja. Kdo ve, ali zaradi resničnih prehranskih razlogov, ali preprosto zato, da o njej ostane živo zanimanje javnosti.
Tovrstno izmenjevanje obrokov je v osnovi sorodno intervalnemu postu, ki je v zadnjih letih postal eden najbolj priljubljenih prehranskih trendov. Po nekaterih ugotovitvah lahko premišljeno razporejanje obrokov pomaga pri nadzoru apetita, vendar pa ameriška Harvard Medical School opozarja, da dolgoročna varnost in učinkovitost različnih oblik intervalnega posta še niso povsem raziskane, prav tako pa tudi Mayo Clinic svetuje previdnost pri ljudeh s srčno-žilnimi obolenji ali sladkorno boleznijo. "Vodni dan", kot ga uporablja Lopezova, torej ni primeren za vsakogar in se ga je bolje lotiti šele po posvetu z zdravnikom.

Tehtnica nekdanje "prijateljice" je v preteklosti pogosto nihala, dokler ni igralka odkrila pristopa, ki ga sama imenuje otroška dieta. Prehranjuje se torej tako, kot bi se prehranjeval majhen otrok – cele dneve uživa kašice, pireje in pudinge, obrokov pa ima tudi 7 ali celo več kot 10 na dan, vsak pa naj po njenih besedah ne bi presegal 100 gramov. Pravih posebnosti njena dieta nima, je pa res, da s tako majhnimi porcijami – tudi če jih pojeste 10 na dan – razmeroma enostavno nadzorujete skupno količino zaužitih kalorij.
Princip pogostejših, a manjših obrokov dejansko ni brez osnove. Kot smo zapisali že v prispevku o tem, kako hujšati brez škode za zdravje, je en od štirih temeljnih stebrov zdravega hujšanja tudi razporeditev beljakovin in vlaknin čez ves dan, kar zagotavlja dolgotrajnejši občutek sitosti. Podobno je tudi pri izbiri hrane, ki nasiti za več ur – manjši, a pogostejši obroki z dovolj beljakovinami in vlaknin pomagajo ohranjati stabilen krvni sladkor in preprečujejo tiste znane padce energije sredi popoldneva.

Če pogledate fotografije Christine Aguilere iz različnih obdobij, hitro opazite, da se pevka že vse življenje sooča z nihanjem telesne teže, zato ji lahko verjamemo, da si neutrudno prizadeva najti kombinacijo jedi, ki bo zanjo dolgoročno delovala. Njena najnovejša metoda se imenuje "barvna dieta": ponedeljek je na jedilniku samo oranžna hrana, torek zelena, sreda rumena, četrtek rdeča, petek vijolična, sobota rjava in nedelja bela. Tudi pri tem pristopu se štetju kalorij ne izogne.
Zanimivo je, da ima ideja o "barvnem krožniku" vsaj delno znanstveno osnovo. Barva sadja in zelenjave namreč ni naključna – pogojujejo jo fitokemikalije, torej rastlinske spojine, kot so karotenoidi, antociani in flavonoidi, ki delujejo kot antioksidanti in ščitijo celice pred oksidativnim stresom. Po podatkih revije Preventiva so na primer oranžni in rumeni pigmenti (karotenoidi) odgovorni za nastanek vitamina A v telesu, medtem ko temno rdeči in vijolični toni izvirajo iz antocianov, ki naj bi imeli izrazito antioksidativno delovanje. Drugače povedano: ni nujno, da jeste hrano izključno glede na barvo posameznega dneva, a je smiselno na krožniku skozi teden zagotoviti čim več različnih barv – s tem boste zajeli širši nabor koristnih rastlinskih snovi, kot če bi jedli vsak dan enako zelenjavo.
Če poskusimo hollywoodske diete pogledati nekoliko bolj analitično, hitro ugotovimo, da vsaka vsebuje vsaj eno stvar, ki dejansko drži. Več manjših obrokov je praviloma bolje kot en velik obrok. Premišljene kombinacije živil so boljše od nepremišljenega kopičenja hrane na krožniku. Barva živila je v veliki meri odraz snovi, ki jih to živilo vsebuje – v resnici torej ne izbiramo "barve" same po sebi, temveč klorofil, karotene, škrob, železo in druge hranilne snovi, ki so v ozadju.
Ker pa je hujšanje dolgotrajen proces in ne sprint, vam svetujemo, da z manjšimi, a vzdržnimi spremembami začnete čim prej. Če boste pri tem dovolj vztrajni, boste do poletja občutili manj preglavic z odvečnimi kilogrami. Pred tem pa si oglejte spodnji izračun in preverite, kakšne so vaše dnevne energijske potrebe:
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
