
Vaši možgani tehtajo približno toliko kot liter mleka, a porabijo skoraj toliko energije kot vse mišice vašega telesa v mirovanju. Po podatkih znanstvenega pregleda Appraising the brain's energy budget, objavljenega v reviji PNAS, predstavljajo možgani le okoli 2 % telesne teže, a porabijo približno 20 % vse energije telesa – in to gorivo v običajnih okoliščinah skoraj v celoti prihaja iz glukoze. Ko jim ga začne primanjkovati, tega ne opazi tehtnica, opazita pa ga vaša koncentracija in vaše razpoloženje.
Znanec, programer v poznih štiridesetih, se je pred nekaj leti odločil za strogo dieto skoraj brez ogljikovih hidratov. Prvi teden je bil navdušen – tehtnica je kazala manj vsak dan. V drugem tednu pa je pri delu začel delati napake, ki jih sicer ni, popoldne je strmel v zaslon in, kot je povedal sam, "delal kot v megli". Ko je v jedilnik vrnil ovsene kosmiče, ajdovo kašo, fižol in sadje, beli kruh, pecivo in sladke pijače pa je še naprej puščal ob strani, se mu je zbranost vrnila, teža pa je ostala pod nadzorom. Podobne težave v prvih dneh strogih diet opisujejo tudi drugi; pojav je znan kot "keto gripa", o čemer smo pisali v članku Keto dieta za lenuhe: preprosta pot do rezultatov ali skrita past?
Prva stvar, ki jo boste slišali o ogljikovih hidratih, je, da morate zmanjšati njihov vnos, če želite shujšati. To drži, vendar le do določene mere. Če v vašem telesu ni dovolj ogljikovih hidratov, se bo organizem zatekel k razgradnji maščob, da bi pridobil zadostno količino energije za normalno delovanje.
Sliši se kot idealen scenarij, kajne? Še vedno imamo energijo, smo siti in hujšamo. Vendar ni vse tako idealno.
Najprej razčistimo eno stvar: ogljikovi hidrati so hranila, ki jih telo razgradi v enostavnejše sladkorje. Glavni med njimi je glukoza (to je sladkor, ki ga telo neposredno uporabi za energijo). Če ogljikovih hidratov ne dobimo dovolj, telo začne v večji meri uporabljati maščobe. Vendar ne vedno in ne brez posledic ...
Zakaj to ni tako preprosto, kot je videti? Ker vaši možgani (mali računalnik v glavi) potrebujejo glukozo. Po podatkih več raziskav predstavljajo možgani odraslega človeka približno 2 % telesne teže, a porabijo kar približno 20 % energije, ki jo telo porabi v mirovanju – večino prav iz glukoze. To poudarja tudi članek Ogljikovi hidrati: vaši možgani porabijo 20 % vse energije – in večino dobijo prav od njih. Če glukoze ni dovolj, se lahko začnejo motiti funkcije, ki so za človeka res pomembne: pomnjenje, koncentracija, razmišljanje.
Če se torej odločite za dieto brez ogljikovih hidratov (ali z zelo majhnim vnosom), si res lahko privoščite hiter prihranek pri kalorijah, a to je lahko tudi "nož v hrbet" vaši glavi in uživanju življenja. Smernice zdrave prehrane sicer priporočajo, da ogljikovi hidrati predstavljajo okoli 45 do 60 % dnevnega energijskega vnosa, pri čemer naj bodo prosti sladkorji po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) omejeni na manj kot 10 % energije.
Tukaj je še ena razlika, ki jo je dobro razumeti: obstajajo rafinirani in nerafinirani ogljikovi hidrati.
Rafinirani ogljikovi hidrati so v živilih, iz katerih so bile vlaknine (neprebavljivi deli rastlin, ki pomagajo pri prebavi) in hranilne snovi med predelavo odstranjene ali močno zmanjšane. To so večina sladkarij, beli kruh, beli riž, pecivo iz bele moke ... Če uživate tovrstno hrano, boste morda dobili energijo, a le za kratek čas. Več o tem, zakaj jih stroka vse pogosteje izpostavlja, si lahko preberete v članku Sovražnik na krožniku: so rafinirani ogljikovi hidrati nevarnejši od maščob?
Nerafinirani ogljikovi hidrati so tisti, ki še vedno vsebujejo vlaknine in več hranilnih snovi (na primer polnozrnate žitarice, sadje, zelenjava, stročnice). Ti nas oskrbijo z ogljikovimi hidrati in vlakninami, kar pomeni, da energija prihaja počasneje in bolj enakomerno. Kot poudarja prehranski portal The Nutrition Source Harvardove šole za javno zdravje, je pomembneje, iz katerih živil dobimo ogljikove hidrate, kot to, da strogo štejemo grame.
Razlika je merljiva tudi v vsakdanjih živilih. Po podatkih, ki jih je predstavilo Ministrstvo za zdravje, 100 gramov belega kruha vsebuje okoli 2,3 g prehranske vlaknine, enaka količina polnozrnatega pšeničnega kruha pa približno 7,4 g – več kot trikrat več. Ob tem kar 90 % prebivalcev Slovenije zaužije manj od priporočenih 30 g vlaknin na dan. Inštitut za nutricionistiko je v raziskavi kruha iz slovenskih pekarn opozoril še na eno past: "polnozrnati" kruh iz nekaterih manjših pekarn pogosto ne dosega predpisanih najmanj 80 % polnozrnate moke. Zato je vredno prebrati deklaracijo.
Zakaj je to pomembno? Ker opazovalne raziskave uživanje hrane, bogate z vlakninami in kakovostnimi ogljikovimi hidrati, povezujejo z boljšim delovanjem možganov in zdravim staranjem. Po drugi strani pa je prekomerno uživanje rafiniranih ogljikovih hidratov v več raziskavah povezano s slabšimi rezultati na testih kognitivnih sposobnosti (to pomeni slabše razmišljanje in pomnjenje). Več o vlogi vlaknin preberite v članku Vlaknine: sestavina, ki jo večina zanemari – a vaše črevesje, srce in tehtnica jo pogrešajo.
Torej ni pomembno le, koliko ogljikovih hidratov damo vase, temveč tudi njihova kakovost in vir. Prav to sporoča tudi članek Niso vsi ogljikovi hidrati vaši sovražniki: nekateri so pravzaprav dragoceni zavezniki zdravja.
Telo začne razgrajevati maščobe. Strokovno rečeno: telo preide v stanje ketoze, v katerem za energijo uporablja ketonska telesa (to so snovi, ki v jetrih nastajajo ob razgradnji maščob). Takšna dieta se imenuje ketogena dieta. In da, v določenih medicinskih stanjih je lahko zelo nizkoogljikohidratna prehrana koristna – najbolj uveljavljena je pri epilepsiji, ki se ne odziva na zdravila, kjer jo Epilepsy Foundation opisuje kot eno od možnosti zdravljenja, vendar vedno pod zdravniškim nadzorom. O tem smo podrobneje pisali v članku Maščobe kot zdravilo? Znanost rehabilitira to, kar smo desetletja obsojali.
Vendar možgani v tem primeru nimajo svojega običajnega goriva. Čeprav se telo prilagodi in lahko ketonska telesa del potreb možganov pokrijejo, ostaja glukoza za možgane primarno gorivo. Pri nekaterih ljudeh se zlasti v prvih tednih pojavijo utrujenost, slabša koncentracija, razdražljivost in nihanje razpoloženja.
Na udaru sta lahko tudi prebava in imunski sistem. Če je vnos vlaknin nizek, se lahko prebava poslabša, zmanjša pa se tudi hrana za koristne črevesne bakterije, kar po nekaterih ugotovitvah lahko vpliva na imunski sistem in posledično na vaše počutje.
Dolgotrajno pomanjkanje ogljikovih hidratov tako lahko vodi v slabšo odpornost, spremembe razpoloženja in manj volje do telesne aktivnosti. Če pa ste še bolj varčni z energijo, boste imeli manj moči za vadbo, manj "energije" za ustvarjalno razmišljanje in več možnosti, da boste razdražljivi ...
Tudi če v določenem trenutku diete "low-carb" delujejo privlačno, za večino ljudi dolgoročno niso stabilna rešitev. Zanimivo je, da kratkotrajno zmanjšanje ogljikovih hidratov lahko prinese tudi nekatere merljive koristi, kot opisuje članek Kako 2 tedna brez kruha in testenin jetra spravita k pameti? – ključna beseda pa je "kratkotrajno" in premišljeno.
Namesto dragih čudežnih pripravkov se lahko zatečete k bolj prijaznim metodam:
Če večino ogljikovih hidratov pojeste tik pred spanjem, jih telo ponoči ne bo porabilo za gibanje in delo, zato je smiselno, da so obilnejši obroki z ogljikovimi hidrati čez dan, zvečer pa na vrsti lažji obroki. Raziskovalci z Univerze Johns Hopkins so ugotovili, da pozna večerja pri zdravih prostovoljcih poslabša uravnavanje krvnega sladkorja in zmanjša porabo maščob med spanjem, kar podrobneje opisuje članek Ob kateri uri večerjate? Vaše telo ima o tem zelo jasno mnenje. Ljudska praksa o lažjih večerjah ima torej tudi znanstveno podlago. Za večino ljudi pa je še vedno najpomembnejši skupni dnevni vnos in kakovost hrane, ne ura sama po sebi.
Ogljikovi hidrati bodo bolj koristni, če je vaše telo aktivno. Če sedite za računalnikom 10 ur na dan, bo izkoristek manjši ne glede na to, koliko "pravilnih" žitaric jeste. Zato si privoščite vsaj kratke sprehode, raztezanje, gibanje ... Kako malo je za to potrebno, opisuje članek Čevlji so edina oprema, ki jo potrebujete: zakaj je jutranji sprehod najboljša naložba v vaše zdravje.
Poleg tega poskrbite za dobro razpoloženje: ljudske izkušnje kažejo, da ko smo slabe volje, tudi prehrana ne obrodi toliko sadov. Razlog: možgani ne sodelujejo! Tudi spanec in obvladovanje stresa sta del iste zgodbe, kar poudarja tudi članek Najboljši naravni spodbujevalci zdravja.
Če prezrete pomen ogljikovih hidratov ali se brez tehtnega razloga odločite za ekstremno dieto brez njih, se lahko znajdete v neprijetni situaciji:
Torej: namerno izogibanje vsem ogljikovim hidratom ni le nepotrebno, ampak lahko vpliva na kakovost vašega življenja, dela, ustvarjanja in počutja. Enako pa velja tudi za drugo skrajnost – pretiravanje s sladkim in belim.
Pomembno je, da prehrano razumemo kot orodje za jasno razmišljanje in ustvarjanje, ne le kot sredstvo za izgubo teže. Če želite opisane korake uporabiti v praksi, izbirajte "možganske ogljikove hidrate". Jejte hrano, ki podpira vaš um, telo in ustvarjalnost (polnozrnate žitarice + sadje + zelenjava + stročnice + lažje večerje + preproste gibalne vaje). Če vas zanima, katera živila še podpirajo možgane, preberite članek Hrana kot zdravilo za možgane: katera živila resnično krepijo spomin?, o širši sliki pa Hrana, ki te bo varovala pred demenco.
Ne spuščajte se v diete, ki izključujejo ogljikove hidrate, brez tehtnega razloga in brez načrta. Ogljikovi hidrati niso sovražnik! Sovražnik je nizka kakovost ogljikovih hidratov in nepoznavanje tega, kako vplivajo na telo in um. S preprostimi spremembami (menjava bele moke za polnozrnato, sadje in zelenjava namesto sladkarij, manj hrane tik pred spanjem) lahko naredite veliko za svoje počutje, koncentracijo in ustvarjalnost. Če pa je vaš cilj hujšanje, vam bodo prav prišli tudi nasveti iz članka Shujšati brez povratka: 4 nasveti, ki jih priporočajo nutricisti in ki dejansko delujejo.
Če se boste držali teh načel, boste ne le bolje delali, ampak boste tudi manj verjetno plačevali račun v obliki utrujenosti, slabe volje in slabšega počutja.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
