Vino ni samo za kozarec: 7 presenetljivih trikov, ki jih verjetno še niste poznali

1. Čiščenje stekla


Belo vino je izjemen pripomoček za čiščenje stekla. Če k čistilu dodate kozarec ali dva vina, bo čiščenje oken enostavnejše in bolj temeljito. Alkohol v vinu namreč razgradi mastne madeže.

2. Rane na koži


Rdeče vino vsebuje veliko aminokislin, ki imajo veliko antioksidantov. Če gazo namočite v vino in jo pritisnete na rano, se bo ta hitreje zacelila in hkrati razkužila. Poleg tega pa vino zaradi snovi, ki jih vsebuje, daje koži elastičnost in mehkobo. Zato je rdeče vino zelo zdravo tudi kot komponenta večerne naravne čistilne maske.

3. Odstranitev madežev


Ali veste, kako najlažje očistiti madež rdečega vina iz tkanine? Rešitev je belo vino! Visoka kislost in alkohol v belem vinu odstrani še tako trdovratne madeže.

4. Dezinfekcija sadja


če se želite znebiti pesticidov, bakterij in mikrobov, sadje za 10 minut namočite v jabolčni kis, lahko pa tudi v vino. Testi kažejo, da je vino zaradi antimikrobnih lastnosti enako učinkovito, kot bi sadje razkužili z vodikovim peroksidom. Če vas okus po vinu moti (zaradi otrok), sadje na koncu sperite pod tekočo vodo.

5. Past za sadne mušice


Če vas motijo mušice, lahko zanje naredite preprosto past. V kozarec natočite malo vina (zgolj toliko, da pokrijete dno). Iz papirja oblikujte stožec, ki bo imel na vrhu majhno odprtino in ga poveznite čez kozarec. Pazite le, da se bo dobro prilegal kozarcu. Mušice bodo v želji, da bi prišle do sladkega, zlezle skozi odprtinico na stožcu ... Presenečeni boste, kako učinkovita je ta metoda.

6. Modrice


Če ste se kje udarili in bi se radi znebili modric, si pomagajte z mrzlim vinskim obkladkom. Vino namreč vsebuje veliko flavonoidov, ki pospešujejo celjenje in čiščenje krvi.

7. Gnojilo


Vrtnarji pogosto rdeče vino zamenjajo s kompostom. Dovolj je, da na zemljo kapnete nekaj kapljic vina, kar povzroči, da nastanejo koristne bakterije, ki pospešujejo rast sadik.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.