Rdeče ali zlato jabolko: katera sorta spada v ponev in katera le v roke?

Le redko kdo pomisli, da je jabolko, ki ga zagrizemo med malico, lahko popolnoma druga sorta od tistega, ki konča v pogači njegove babice – in da to ni naključje, temveč razlika, ki jo je vredno poznati. Pri nas sta najpopularnejši sorti rdeči in zlati delišes, pri čemer je zlati v resnici rumene barve. So razlike med njima res tako velike, kot pravijo poznavalci?

Znanka, ki že vrsto let vsako jesen pridno kuha jabolčne kaše in peče pite, je nekoč z nasmehom povedala, da ji je trajalo skoraj celo desetletje, da je ugotovila, zakaj njene pogače z rdečimi jabolki nikoli niso bile tako sočne kot pri sosedi. Šele ko je zamenjala sorto in posegla po zlatem delišesu, je pogača končno dobila tisti pravi, karamelizirano-sladek okus, ki ga je iskala. Majhna sprememba v košarici je torej lahko razlog za povsem drugačen rezultat na krožniku.

Sladkoba, sočnost in kislina – kje je razlika?

Rdeči delišes je sladek, sočen in vsebuje bistveno manj kisline kot zlati, ki je celo slajši od rdečega in prav tako sočen. Obe vrsti sta zelo mesnati, kar pomeni, da sta najboljši za uživanje v surovem stanju.

A kljub vsemu ju loči marsikaj. Zlati delišes ima izrazito rumeno, če ni dovolj zrel pa rumeno-zeleno barvo. Prav zaradi svoje kisline je veliko bolj primeren za peko. Ker vsebuje veliko sladkorja, lahko z njim pripravljamo sladice z manj – ali celo brez – dodanega sladkorja. Zlati delišes je idealen za jabolčne čežane in žele, medtem ko je rdeči za to popolnoma neuporaben. Zelo dobro se poda tudi ob okusu cimeta, poleg tega pa ga lahko brez skrbi zamrznemo.

Zanimivo je, da je zlati delišes razmeroma mlada sorta – nastala je šele leta 1890, in to po naključju. Ameriški pridelovalec Anderson H. Mullins je vzgojil prvo drevo, šele leta 1916 pa je Paul Stark začel s pravo tržno proizvodnjo. Danes je zlati delišes najbolj razširjena jabolčna sorta na svetu – kar niti ni presenetljivo, glede na to, da gre za genetsko izjemno kompleksno sadje. Znanstveniki so namreč pri dešifriranju genoma zlatega delišesa odkrili skoraj dvakrat več genov, kot jih ima človek, kar pojasnjuje tudi bogato paleto sort, ki jih poznamo (Nenavadna genetska koda jabolka zlati delišes).

Rdeča jabolka so povsem drugačna zgodba. So manj primerna za peciva, ker med peko izgubijo skoraj ves okus, prav tako pa z zamrzovanjem izgubijo velik del hranilnih snovi. Rdeča jabolka torej najbolje pridejo do izraza surova. Če pa želite pripraviti res okusen in uravnotežen jabolčni sok, je najboljša izbira kombinacija obeh sort skupaj.

Zakaj sploh vsak dan poseči po jabolku

Ne glede na to, katero sorto izberete, jabolka veljajo za enega izmed najbolj vsestranskih sadnih zaveznikov pri vzdrževanju zdrave prehrane. Po nekaterih ugotovitvah naj bi redno uživanje jabolk – zaradi vlaknin, med njimi predvsem pektina, in polifenolov – pripomoglo k lažjemu nadzoru telesne teže ter podpiralo zdravje srca in ožilja, čeprav je za natančnejše zdravstvene nasvete vedno priporočljivo posvetovanje z zdravnikom ali nutricionistom (5 razlogov, zakaj vsak dan jesti jabolko). Če vas mika še kombinacija z drugo priljubljeno sladico, si lahko ogledate tudi, kaj se zgodi, ko jabolko združite s čokolado.

Manj prijetna plat pridelave jabolk

K temu pa je treba na žalost dodati tudi manj prijetno plat. Industrija pridelave jabolk namreč velja za eno izmed bolj problematičnih, kadar govorimo o uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Tako so denimo decembra 2016 na Hrvaškem morali iz prodaje umakniti večje količine rdečih in zlatih jabolk pri nekaterih pridelovalcih, ker so v njih odkrili povišane koncentracije pesticidov.

Podobno sliko so pokazale tudi novejše, širše evropske raziskave. Analiza mreže Pesticide Action Network Europe je na vzorcih jabolk iz 13 evropskih držav ugotovila, da je kar 85 odstotkov testiranih jabolk vsebovalo več ostankov pesticidov hkrati, v nekaterih primerih tudi do sedem različnih učinkovin na enem samem sadu (Svet24: Jabolka v EU prepojena s "koktajli" pesticidov). Med najpogosteje zaznanimi snovmi so bili tudi fungicidi, ki jih uradniki uvrščajo med spojine z domnevno rakotvornim delovanjem (24ur.com: Strupena jabolka v Evropi).

Po nekaterih ugotovitvah naj bi torej že dolgotrajna izpostavljenost manjšim količinam pesticidov predstavljala določeno tveganje za zdravje, čeprav uradne agencije, kot je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), tveganje za potrošnike zaradi ostankov pesticidov v hrani, ki je skladna z zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi, ocenjujejo kot nizko (Svet24: Koliko pesticidov ostaja na hrani, ki jo uživamo vsak dan). Kljub temu marsikoga taka spoznanja spodbudijo, da posega po dodatnih korakih pri pripravi sadja, preden ga postreže na mizo.

Kako jabolka pred uživanjem res dobro očistimo

Da bi se vsaj delno izognili ostankom pesticidov, je smiselno jabolka pred uživanjem temeljito očistiti. Priljubljen domač nasvet je namakanje v raztopini kisa in vode za približno 15 minut (na primer 1 deciliter kisa na 1 liter vode). Novejše raziskave sicer kažejo, da je pri odstranjevanju ostankov pesticidov na jabolkih še učinkovitejša raztopina sode bikarbone – ameriški znanstveniki so v recenzirani raziskavi, objavljeni v reviji Journal of Agricultural and Food Chemistry, ugotovili, da namakanje v raztopini sode bikarbone in vode v 12 do 15 minutah odstrani bistveno večji delež ostankov dveh pogostih pesticidov kot izpiranje z navadno vodo ali komercialnimi raztopinami (NCBI/PubMed: Efficacy of Household and Commercial Washing Agents). Ne glede na izbrano metodo pa velja splošno pravilo: jabolka po namakanju vedno temeljito sperite pod tekočo vodo.

Za konec pa še dopolnilo k znanemu ljudskemu reku: eno surovo jabolko na dan res lahko pripomore k boljšemu počutju – še posebej, če je jabolko dobro oprano in po možnosti pridelano brez prekomerne uporabe fitofarmacevtskih sredstev.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.