Prehlajeni? Ta živila vaše telo sabotirajo ravno takrat, ko si to najmanj privošči

Smrkate, grlo vas davi, glava je težka kot svinec – in vseeno roka skoraj samodejno poseže po kozarcu sladkega sadnega soka ali skodelici kave, "da bo lažje". Težava je, da prav ta na videz nedolžna tolažba lahko telesu, ki se bori z virusom, naredi več škode kot koristi. Dokler vas spremljajo kihanje, kašelj in zamašen nos, je vredno za nekaj dni prestaviti določena živila na stranski tir – telo bo okrevanje opravilo veliko hitreje.

Znanka, ki dela kot vzgojiteljica v vrtcu in je zato vsako jesen v stiku z vsemi mogočimi virusi, pravi, da je dolga leta verjela, da ji bo pomarančni sok pri prehladu "napolnil zaloge vitamina C". Šele ko je nekega leta tri dni zapored pila samo vodo, čaj in domačo zelenjavno juho, je opazila, da je bila pokonci že po štirih dneh namesto po običajnem tednu. "Nisem si znala razložiti, zakaj me je tokrat prehlad spustil tako hitro," pravi, "dokler nisem prebrala, da sladkor iz kupljenih sokov dejansko zavira delovanje imunskih celic." Njena izkušnja je seveda samo en primer in ne dokaz, vendar se ujema s tem, kar o vlogi sladkorja in hidracije pri prehladu ugotavlja tudi stroka.

1. Kupljeni sadni sokovi

Danes so vsi sokovi narejeni iz sadnega ekstrakta in se med seboj razlikujejo le po deležu. "100-odstotni sadni sok" pomeni, da ima toliko koncentrata, kot bi ga dobili iz enega litra svežega sadja, kar seveda ni enako sveže stisnjenemu soku, pri katerem ostanejo tudi vlaknine. Poleg tega, da v kupljenih sadnih sokovih ni živih organizmov, ki bi krepili imunski sistem, te pijače vsebujejo tudi precejšnje količine sladkorja – po nekaterih ugotovitvah lahko visok vnos sladkorja dodatno obremeni telo, ki se že tako bori z virusom.

Ameriška klinika Cleveland Clinic opozarja, da lahko visok vnos sladkorja zavira zmožnost belih krvničk, da se učinkovito spopadejo z virusom, ki povzroča prehlad ali gripo (Cleveland Clinic). Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zato priporoča, da odrasli dnevno ne presežemo 25 gramov dodanega sladkorja – en sam kozarec sladkega soka pa to mejo lahko doseže že sam. Več o tem, kako sladkor v kupljenih sokovih vpliva na hidracijo in vnos hranil, si lahko preberete tudi v prispevku Kako ostati hidriran, če ne marate piti vode?, kjer je razloženo tudi, zakaj sok ni enak vrednost kot sveže sadje. Namesto kupljenega soka raje posežete po preverjenem domačem napitku iz prispevka Sok, ki vas bo branil pred prehladi in virusi, ki vsebuje svežo zelenjavo in sadje brez dodanega sladkorja.

2. Ocvrta živila

Ocvrta hrana ni priporočljiva niti, ko smo zdravi – kaj šele, ko se telo bori z boleznijo. Predstavljajte si, kaj se dogaja v organizmu, ki mora hkrati premagovati virus in prebavljati težko, mastno hrano. Ocvrta živila vsebujejo veliko nasičenih maščob, zato je v dneh bolezni energijo smiselno usmeriti drugam, kot v predelavo neprimerne hrane.

Tudi tuji viri to potrjujejo: ocvrta in visoko predelana hrana naj bi po nekaterih ugotovitvah otežila prebavo prav v trenutku, ko telo potrebuje vso energijo za boj z okužbo, hkrati pa naj bi spodbujala vnetne procese v telesu (The Healthy). Če vas med okrevanjem zanima, kako prehrana sploh vpliva na imunski sistem, si lahko preberete tudi prispevek Ko ste bolni, ne jejte teh živil, kjer so predstavljena še druga živila, ki upočasnjujejo okrevanje.

3. Kava

Ko zbolimo, telo potrebuje veliko tekočine, da se lažje očisti odpadnih snovi. Kava, natančneje kofein, pa deluje kot diuretik in spodbuja izločanje tekočine, kar lahko pripelje do dehidracije. In prav dehidracija je med prehladom eden največjih sovražnikov hitrega okrevanja, zato je smiselno, da ne obremenjujemo še dodatno že tako oslabljenega organizma.

Mayo Clinic v svojih nasvetih za prehrano med gripo in prehladom posebej poudarja, da je tekočina ena od ključnih opor okrevanja (Mayo Clinic Health System), kofein pa po njihovih ugotovitvah temu cilju nasprotuje. Če bi radi vedeli, koliko tekočine telo dejansko potrebuje in kako prepoznati prve znake dehidracije, si lahko pomagate s prispevkoma 3 znaki dehidracije telesa in 4 znaki, da vam primanjkuje vode.

4. Kisla hrana

Kisla hrana lahko poškoduje že razdraženo sluznico in tako še poslabša simptome prehlada. Izogibajte se predvsem vloženi zelenjavi in paradižniku, povsem brez skrbi pa si lahko stisnete limono – ta v telesu deluje alkalno in ne draži grla na enak način kot kisla, fermentirana živila.

Podoben nasvet najdete tudi v prispevku Ko ste bolni, ne jejte teh živil, kjer je pojasnjeno, zakaj lahko fermentirana in vložena hrana med boleznijo dodatno draži že vneto grlo. Po drugi strani je limona med priljubljenimi domačimi pomočniki pri prehladu – njeno vlogo pri hidraciji in krepitvi imunskega sistema podrobneje razloži prispevek Izkoristite hidracijo med spanjem?.

5. Alkohol

Nekateri mislijo, da kozarček žganja v jutranjo kavo deluje kot domače zdravilo, vendar to ne drži. Podobno kot kava tudi alkohol povzroča dehidracijo telesa, hkrati pa po nekaterih ugotovitvah obremenjuje presnovo cinka, ki je eden ključnih mineralov za delovanje imunskega sistema.

Britanski viri to potrjujejo: alkohol naj bi po nekaterih analizah motil ravnovesje krvnega sladkorja in oviral presnovo cinka, kar lahko dolgoročno slabi odpornost telesa na okužbe (Hello Magazine). Cinka in drugih mineralov, ki krepijo odpornost, je sicer veliko v živilih, ki jih podrobneje opisuje prispevek 9 zoprnih bolezni, ki jih lahko pozdravite z žličko medu in cimeta.

6. Mlečni izdelki

Mlečni izdelki vsebujejo veliko beljakovin in vitamina D, oboje pa krepi imunski sistem. A je mleko hkrati lahko neugodno, ker pri marsikom spodbuja izločanje naravne sluzi v telesu, kar dodatno spodbuja kašelj in občutek zamašenosti. Če je le mogoče, je med zdravljenjem smiselno za nekaj dni omejiti mleko in mlečne izdelke – predvsem, če opazite, da se po njih počutite bolj "zamašeni".

Tu velja omeniti, da znanstveni dokazi o tej povezavi niso povsem enoznačni: Mayo Clinic Health System navaja, da raziskave doslej niso dokončno potrdile trditve, da mleko in mlečni izdelki poslabšujejo zamašenost pri prehladu (Mayo Clinic Health System), medtem ko Cleveland Clinic opozarja, da mlečni izdelki pri nekaterih ljudeh dejansko lahko zgostijo izločke in poslabšajo občutek zamašenosti (Cleveland Clinic). Najbolje je torej, da prisluhnete lastnemu telesu in mlečne izdelke prilagodite glede na to, kako se po njih počutite.

7. Slane in visoko predelane prigrizke

Poleg klasičnih šestih "grešnikov" je vredno omeniti še eno skupino živil, ki jo med prehladom pogosto spregledamo: visoko predelane prigrizke, kot so čips, instant juhe in pripravljeni obroki z veliko soli. Po nekaterih ugotovitvah lahko presežek soli in umetnih dodatkov dodatno obremeni že tako izčrpan organizem in poslabša hidracijo (The Healthy). Namesto tega je bolje poseči po domači zelenjavni ali piščančji juhi, ki telesu hkrati zagotovi tekočino, elektrolite in lažje prebavljiva hranila.

Kaj torej jesti, ko ste prehlajeni?

Medtem ko se določenim živilom med prehladom raje izogibate, obstaja vrsta preizkušenih domačih napotkov, ki telesu lahko pomagajo hitreje na noge. Topla zelenjavna ali piščančja juha, čaj z medom in limono ter zadostna količina navadne vode so po izkušnjah mnogih bralcev Vemkajjem.si med najbolj priljubljenimi pomočniki. Če iščete konkreten recept, si oglejte prispevek Sok, ki vas bo branil pred prehladi in virusi, ali pa preverite, kako lahko žlička medu in cimeta pomaga pri lajšanju simptomov, v prispevku 9 zoprnih bolezni, ki jih lahko pozdravite z žličko medu in cimeta.

Pomembno je tudi, da med boleznijo telesu ne vsiljujete prevelikih fizičnih naporov – kdaj je gibanje med prehladom smiselno in kdaj ne, podrobno razloži prispevek Ali lahko z vadbo hitreje premagamo prehlad?.

Zaključek

Prehlad je v veliki meri samoomejujoča bolezen, ki mine sama, ne glede na to, kaj jemo – a izbira hrane lahko po nekaterih ugotovitvah vpliva na to, kako hitro in kako prijetno bo to okrevanje potekalo. Kupljeni sadni sokovi, ocvrta hrana, kava, kisla in fermentirana živila, alkohol, mlečni izdelki ter visoko predelani prigrizki so živila, ki jih je med boleznijo smiselno za nekaj dni omejiti, medtem ko si telo zasluži predvsem počitek, toplo tekočino in hranila, ki podpirajo naravne obrambne mehanizme.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.