
Jutra so hladnejša, dnevi krajši, energije pa kot da preprosto zmanjka – čeprav spite enako kot poleti. Če se vam to dogaja, niste edini, in tega si zagotovo niste izmislili.
Znanka nam je nedavno povedala, da se ji je pred leti vsako jesen dogajalo isto: komaj je spravila otroke v šolo, jo je popoldne že popolnoma "položilo", čeprav čez poletje ni imela podobnih težav. Šele ko je pod drobnogled vzela svoj jedilnik, je ugotovila, da poletje večinoma preživi ob solatah, sadju in hitrih prigrizkih, jeseni pa se, namesto da bi jedilnik popestrila, pogosto zateče k enolični, težji hrani. Odkar si vsako jutro pripravi skodelico čaja iz sveže bazilike in pri tem pazi na pestrejšo prehrano, po njenih besedah jesenskega "mrtvila" bistveno manj občuti.
Utrujenost pogosteje nastopi, če dlje kot šest tednov ne uživamo dovolj hranljive in pestre hrane. Zato je spomladanska utrujenost sicer pogostejša od jesenske, a tudi jesenska še zdaleč ni redkost – veliko ljudi namreč kljub večji jesenski ponudbi živil ne uživa dovolj raznolike hrane. Marsikdo poletje preživi predvsem ob solatah in lahki, tekoči hrani, kar dolgoročno prav tako ni najbolj zdravo. Telo namreč potrebuje uravnoteženo kombinacijo vlaknin, beljakovin, mineralov, vitaminov, pa tudi ogljikovih hidratov in škroba, da lahko normalno deluje.
Podobno kot pri pomladanski utrujenosti, kjer je po podatkih britanske NHS pogosto v ozadju pomanjkanje vitamina C, železa in magnezija, tudi jeseni telo potrebuje dovolj mikrohranil, da se lažje prilagodi krajšim dnevom in nižjim temperaturam. Vsaka sprememba letnega časa namreč vpliva tudi na notranji bioritem telesa, zato ni presenetljivo, da se marsikdo v prehodnih mesecih počuti bolj izčrpanega.
Če vas ob utrujenosti spremljajo tudi nočni krči ali nenavadno hrepenenje po sladkem, je vredno preveriti tudi raven magnezija – o tem, kako se pomanjkanje tega minerala pogosto skriva za "navadno" utrujenostjo, pišemo v prispevku Telo vam pošilja znake – ali jih prepoznate?. Podobno lahko k občutku izčrpanosti prispeva tudi premalo železa v prehrani, kar podrobneje razložimo v članku Hrana, ki zmanjšuje absorpcijo železa.
Ni naključje, da v Indiji dišeči baziliki pravijo tulsi oziroma "sveta bazilika" (Ocimum tenuiflorum, znana tudi kot Ocimum sanctum). V hindujski tradiciji jo uporabljajo pri verskih obredih, vodo z njenimi listi pa v marsikaterem templju ponudijo obiskovalcem kot pomirjujoč napitek[1]. Gre za rastlino, ki je del ajurvedske medicine že tisočletja, sodobna znanost pa njeno tradicionalno uporabo vse pogosteje raziskuje.
Po pregledu razpoložljivih raziskav, objavljenem v reviji Journal of Ayurveda and Integrative Medicine (dostopno prek PubMed Central), naj bi sveta bazilika delovala kot t. i. adaptogen – torej rastlina, ki telesu pomaga lažje se spoprijemati s stresom in ohranjati notranje ravnovesje. Pri tem velja opozoriti, da gre pri marsikaterem izmed teh učinkov predvsem za predklinične oziroma manjše študije, zato jih velja jemati kot zanimivo izhodišče in ne kot nadomestilo za zdravniški nasvet.
Ljudsko izročilo baziliki sicer pripisuje tudi blagodejen učinek pri povišani telesni temperaturi in prehladu, lajšanje kašlja in stresa, žvečenje svežih lističev pa naj bi po izročilu pomagalo pri manjših težavah v ustni votlini. Za marsikatero od teh trditev sodobne klinične raziskave na ljudeh sicer še niso dokončne, zato jih velja razumeti predvsem v okviru dolge tradicije uporabe tega zelišča, ne pa kot zdravniško dokazano dejstvo.
Vzemite približno 12 lističev sveže bazilike in jih za 5 minut zavrite v pol litra vode. Napitek nato ohladite in pijte ohlajenega – čajno skodelico na tešče zjutraj ter zvečer pred spanjem.
Če vas zanima, kako baziliko čim dlje ohraniti svežo, si lahko pomagate z nasveti iz prispevka Kako shraniti baziliko čez zimo?, kjer med drugim svetujemo shranjevanje v steklenem kozarcu z oljem in soljo, s čimer lahko listi zdržijo tudi vso zimo.
Bazilika je poleg čaja odlična tudi kot dodatek k jedem – njena ostra aroma lahko po nekaterih virih vsaj deloma nadomesti sol, kar smo podrobneje opisali v prispevku Odpovejte se soli, ne pa slanemu okusu. Če jo kombinirate s špinačo v napitku, dobite kombinacijo, bogato z antioksidanti in minerali – recept najdete v prispevku Špinača in bazilika skupaj sta najboljši par. Bazilika velja tudi za eno izmed t. i. karminativnih začimb, ki naj bi po izročilu in posameznih raziskavah pripomogle k lajšanju prebavnih težav – več o tem v članku Kako se znebiti vetrov in napenjanja.
Ob tem velja spomniti še na en uporaben nasvet. Če vas piči komar ali kakšna druga žuželka, lahko na mesto pika pritisnete svež list bazilike – po ljudskem izročilu naj bi to pomagalo omiliti srbenje. Če vas žuželke rade "najdejo", si kožo lahko natrete tudi z zdrobljenimi listi bazilike.
Za to ljudsko prakso obstaja tudi nekaj znanstvene podlage. Raziskava, objavljena v reviji Traditional Medicine Journal, je preučevala učinkovitost losjona z eteričnim oljem bazilike proti komarjem vrste Aedes aegypti in ugotovila, da losjon z višjo koncentracijo baziličnega olja izkazuje merljivo repelentno delovanje. Podobno so tajski znanstveniki v reviji Southeast Asian Journal of Tropical Medicine and Public Health ugotovili, da bazilično olje na koži lahko odganja komarje približno dve do dve in pol ure[2]. To seveda ne pomeni, da lahko bazilika v celoti nadomesti registrirana zaščitna sredstva, je pa lahko koristen dodaten naravni pripomoček, še posebej na vrtu ali terasi.
Jesenske utrujenosti se je najlažje lotiti z več strani hkrati: s pestrejšim jedilnikom, dovolj spanja, gibanjem na svežem zraku – in morda s skodelico čaja iz bazilike, ki jo pripravite še danes zvečer. Če vas zanima, katera živila lahko dodatno pripomorejo k manj utrujenim dnevom, si lahko ogledate tudi prispevka Paprika, slive in špinača: zakaj so ravno zdaj najpametnejša izbira za vaš jedilnik in Zakaj je hren skrito superživilo, na katero vaša prebava že dolgo čaka?, kjer med drugim pišemo o vitaminih skupine B in njihovi vlogi pri pretvorbi hrane v energijo.
Viri:
[1] Cohen, M. M. Tulsi – Ocimum sanctum: A herb for all reasons, Journal of Ayurveda and Integrative Medicine, dostopno prek PubMed Central.
[2] Southeast Asian Journal of Tropical Medicine and Public Health, julij 2010 – povzeto po People's Pharmacy.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
