8 stvari, ki jim verjamete, pa so zgolj miti: od vitamina C do zelene in začimb

Po nekaterih ugotovitvah znanosti se marsikatero prepričanje o hrani in zdravju ob natančnejšem pregledu preprosto ne izide – jajca menda niso kriva za slab holesterol, zelena naj ne bi imela "negativnih" kalorij, začimbe pa naj ne bi bile vzrok za razjede. V nadaljevanju preverite, katera od teh trditev dejansko zdrži strokovno presojo.

Ste vedeli, da marsikaj, kar velja za "splošno znano resnico" o hrani, v resnici sploh ni podprto z raziskavami? Jajca menda mašijo žile, zelena naj bi imela čarobne "negativne kalorije", brusnični sok naj bi čudežno pozdravil vsako vnetje mehurja ... Vse to smo že tolikokrat slišali, da smo prenehali spraševati, ali je res. Napočil je čas, da nekaterim od teh mitov pogledamo pod prste.

Podobno izkušnjo je pred časom delila ena od bralk portala Vem, kaj jem. Leta je iz svoje prehrane skoraj popolnoma izločila jajca, ker je bila prepričana, da ji bodo dvignila holesterol. Ko je nazadnje na rednem pregledu vseeno vprašala zdravnika, ali sme kdaj pa kdaj pojesti jajce, jo je ta presenetil: povedal ji je, da po nekaterih novejših ugotovitvah zmerno uživanje jajc pri zdravih ljudeh ni tako problematično, kot je veljalo pred desetletji. Od takrat si vsako jutro brez slabe vesti privošči kuhano jajce – in njeni izvidi so, kot pravi sama, ostali brez opaznih sprememb.

1. Vitamin C nas ščiti pred prehladi

To je star mit, ki pa nikoli ni bil v celoti dokazan. Vemo le, da nas prekomerne količine vitamina C ne morejo obvarovati pred napadi virusov. Sistematični Cochranov pregled raziskav kaže, da redno uživanje vitamina C pri splošni populaciji ne prepreči nastanka prehlada, lahko pa po nekaterih ugotovitvah nekoliko skrajša njegovo trajanje. Zanimivo je, da se podobna zgodba ponavlja tudi pri cinku, ki je po mnenju marsikaterega strokovnjaka za odpornost telesa vsaj tako pomemben, kot vitamin C, pa mu namenjamo občutno manj pozornosti – o tem, kako prepoznati pomanjkanje cinka in kje ga najlažje najdemo na krožniku, si lahko preberete v prispevku Kaj morate vedeti o cinku, da bi ostali zdravi. Če vas je prehlad že ujel, pa velja pogledati tudi, katera živila lahko okrevanje dejansko upočasnijo – od tega govori članek Hrana, ki hrani bakterije in poslabša prehlad.

2. Jajca so vir slabega holesterola

Ni res. Nivo holesterola v telesu je povezan predvsem z nasičenimi in trans maščobami, v enem jajcu pa je približno 1,5 grama maščob in praktično nič trans-maščob. Po nekaterih ugotovitvah Ameriškega združenja za srce (AHA) lahko zmerno uživanje jajc – tudi eno na dan – predstavlja del zdrave prehrane, še posebej v kombinaciji z zelenjavo in polnovrednimi živili. Analiza 33 študij, objavljena v reviji BMJ z več kot 1,8 milijona udeleženci, ni pokazala povezave med zmernim vnosom jajc in povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni. Vsekakor pa velja opozoriti, da to ne velja nujno za ljudi z že diagnosticirano srčno-žilno boleznijo, ki naj se o vnosu holesterola vseeno posvetujejo z zdravnikom. Več o tem, kaj o jajcih in holesterolu pravijo najnovejše raziskave, si lahko preberete v prispevkih Ali je jajce res krivo za težave s srcem? in Kako zdravo je jesti jajčne rumenjake?.

3. Zelena ima negativne kalorije

Negativne kalorije v resnici ne obstajajo – tega koncepta znanost ne potrjuje v celoti. Res pa je, da obstajajo živila, za katera telo porabi skoraj toliko energije za predelavo, kot je z njimi dobi. Zelena je poleg tega naravni diuretik in zato pogost spremljevalec shujševalnih diet, v resnici pa ima 100 gramov zelene po nekaterih podatkih le 16 kalorij. Podobno velja tudi za druge nizkokalorične "vodne" vrste zelenjave, kot so kumare, zelje in cvetača – več o tem, katera zelenjava je resnično najbolj primerna za nadzor telesne teže, si lahko preberete v prispevku 5 najboljših vrst zelenjave za hujšanje, o zeleni in drugih poletnih nizkoenergijskih živilih pa še v članku Poletna hrana z negativnim doprinosom energije.

4. Manj ogljikovih hidratov za boljše zdravje in vitko postavo

Poznana je dieta LCHF (low carb, high fat), pri kateri naj bi bilo priporočljivo zaužiti čim manj ogljikovih hidratov. Prav tako je med proteinskimi dietami razširjena Atkinsova dieta in cela vrsta drugih pristopov, ki ogljikove hidrate močno omejujejo. Ker pa so ogljikovi hidrati za telo vseeno potrebni, po nekaterih ugotovitvah Nacionalnega združenja za lipide (National Lipid Association) diete z zelo nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov niso nujno bistveno boljše od drugih pristopov za hujšanje, imajo pa lahko pri nekaterih ljudeh prednosti pri uravnavanju apetita. Problem ogljikovih hidratov torej po vsem videzu ni v njih samih, pač pa v količinah in razmerjih, ki jih zaužijemo. Če vas zanima, zakaj ogljikovih hidratov iz prehrane vseeno ni priporočljivo povsem izločiti, si lahko preberete prispevek Zakaj se morate izogibati dietam, ki ne vključujejo ogljikovih hidratov, o pogostih zmotah pri hujšanju pa še v članku 5 mitov o hujšanju, ki v resnici redijo.

5. Brusnični sok zdravi okužbe sečil

Brusnični sok je v boju proti bakteriji E. coli po nekaterih novejših raziskavah pravzaprav precej manj učinkovit, kot je dolgo veljalo. Obsežen Cochranov sistematični pregled, ki je vključeval na tisoče udeleženk, ugotavlja, da je korist brusničnega soka pri preprečevanju okužb sečil majhna in ga trenutno ni mogoče priporočiti kot samostojno zdravilo. Teoretično ga tudi ne bi mogli spiti dovolj, da bi dosegli koncentracijo, ki bi imela neposreden zdravilni učinek. To seveda ne pomeni, da je brusnice treba povsem opustiti – so bogate z antioksidanti in lahko koristno dopolnjujejo prehrano, o čemer piše tudi prispevek Za okužbe sečil krivo slabo vreme. Kako se ozdraviti?, kjer najdete še druge, bolj celostne nasvete.

6. Začinjena hrana povzroča želodčne razjede

Začinjena hrana lahko škodi predvsem, če že imate razjedo ali ste alergični na katero od začimb – sama po sebi pa začinjena hrana razjed po večini raziskav ne povzroča nič bolj, kot katerakoli druga hrana, na katero je nekdo preobčutljiv. Glavni krivec za nastanek želodčnih razjed je v veliki večini primerov bakterija Helicobacter pylori ali dolgotrajno uživanje nesteroidnih protivnetnih zdravil, ne pa čili ali poper. Kapsaicin, snov, ki daje pekočim začimbam značilen okus, po nekaterih ugotovitvah celo deluje protivnetno. Več o tem, zakaj je pekoča hrana pravzaprav lahko koristna za zdravje, si lahko preberete v prispevku Pikantno in zdravo. Pa še kako!.

7. Hrana z manj maščobami je bolj zdrava

To velja predvsem takrat, ko govorimo o nepredelani hrani – manj mastne ribe so denimo res bolj zdrave od zelo mastnih. Ko pa govorimo o industrijsko predelani hrani, lahko odvzem ene sestavine poruši celotno ravnovesje izdelka. Zelo pogosta past je, da proizvajalci namesto maščob dodajo sladkor in druge manj zdrave sestavine, da bi ohranili okus in teksturo. Kako prepoznati skrite sladkorje v navidezno "zdravih" light izdelkih, si lahko preberete v prispevku Kako prepoznati skriti sladkor?.

8. Surova hrana je bolj zdrava

To drži le deloma. V resnici se nekateri koristni elementi sprostijo šele pri termični obdelavi, medtem ko druge s kuhanjem uničimo. Znan primer je beta karoten v korenju, katerega biološka uporabnost je pri kuhanem korenju bistveno višja kot pri surovem. Problem sodobne prehrane je, da pogosto pozabljamo tudi na surovo hrano, rešitev pa je podobna kot pri ogljikovih hidratih – pomembna so razmerja med kuhano in surovo hrano. Kdaj je zelenjavo bolje pojesti kuhano in kdaj surovo, razkriva prispevek Hrana, ki je bolj zdrava kuhana kot surova, o tem, kako pravilna priprava vpliva na ohranjanje hranil, pa govori tudi članek 4 napake, zaradi katerih vaša hrana izgubi do 70 % hranil.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.