Ko ušesa spregovorijo: kaj vam tinitus resnično sporoča o vašem zdravju?

Enkrat popoldne se je znanki, ki dela za računalnikom po deset ur na dan, prvič oglasilo tiho, a vztrajno piskanje v desnem ušesu. Najprej je mislila, da je le utrujena, potem pa je zvok ostal – tudi ponoči, ko je bilo v stanovanju popolnoma tiho. Šele pri zdravniku je izvedela, da gre za tinitus in da je v njenem primeru šlo za kombinacijo dolgotrajnega stresa in premalo spanja. Ko je uredila urnik počitka in zmanjšala glasnost slušalk, se je zvonjenje čez nekaj tednov umirilo. Njena izkušnja je dober opomnik, da tinitus pogosto ni naključje, temveč telesu razumljiv odziv na to, kar se z njim dogaja.

Tinitus ali šumenje v ušesih ni bolezen, ampak simptom, ki se pojavi, kadar slišimo zvoke, ki jih pravzaprav ni. Po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za gluhost in druge komunikacijske motnje (NIDCD) naj bi ga izkusilo med 10 in 25 % odraslih, podatki za Evropo pa kažejo, da je delež okrog 14,7 %, pri nekaterih starostnih skupinah (starejši) pa naj bi bil po nekaterih ocenah celo do 24 %. Zakaj nam zvoni v ušesih? Prvi razlog je lahko prevelik hrup. Če ste pogosto izpostavljeni glasni glasbi ali strojem (na koncertih ali v tovarni), lahko to sčasoma povzroči poškodbe sluha, kar je po nekaterih ugotovitvah povezano s tinitusom. Precejšen delež bolnikov je šumenje povezal z izpostavljenostjo hrupu, kar potrjuje tudi NIDCD-jevo gradivo o hrupu in poškodbah sluha. Nadalje se z leti dogaja, da sluh oslabi – temu pravimo presbiakuzija (starostno pešanje sluha). Tinitus se v takih primerih pojavlja pogosteje: pri starejših po nekaterih podatkih v okrog 24 % primerov, pri mlajših pa okoli 10 % primerov. Kadar ni jasnega vzroka, je treba vedeti, da tinitus lahko spremljajo tudi številni drugi dejavniki:

• zamašeni sluhovodi (preveč ušesnega masla, torej cerumena – naravnega olja v ušesu),
• udarec v glavo (na primer pretres možganov),
• vnetje čeljustnega sklepa (t. i. TMJ – temporomandibularni sklep),
• nekatera zdravila (nekateri antibiotiki, antidepresivi, višji odmerki aspirina) ter
• nekatera zdravstvena stanja, kot so povišan krvni tlak, motnje v srednjem ušesu, sladkorna bolezen, alergije ali – v redkih primerih – tumorji.

Kaj narediti, če vam zvoni? Najprej je smiseln primeren pregled pri zdravniku. Če je v ušesu zamašek (cerumen), ga zdravnik lahko varno odstrani, zvonjenje pa pogosto izgine. Če ste bili nedavno udarjeni po glavi ali ste doživeli pretres možganov in je zvonjenje enostransko ter izrazito, je to znak za poglobljen nevrološki pregled. Podobno lahko tudi težave s čeljustjo dajejo občutek, da zvonjenje prihaja iz ušesa – če ste spremenili ugriz ali si zlomili zob, se je smiselno oglasiti pri zobozdravniku. Če sumite, da je vzrok zdravilo, se o možnosti zmanjšanja odmerka ali zamenjave zdravila vedno pogovorite z zdravnikom – zdravil nikoli ne spreminjajte sami. Kaj pravijo raziskave in statistični podatki Po podatkih NIDCD naj bi vsako leto na novo tinitus doživel okrog 1 % odraslih, v ZDA pa naj bi imelo z njim izkušnje na desetine milijonov ljudi, pri precejšnjem deležu je pojav trajen oziroma kroničen. Zanimive podatke prinaša tudi Apple Hearing Study, ena največjih doslej izvedenih raziskav o tinitusu, ki jo je v sodelovanju z Univerzo v Michiganu izvedlo podjetje Apple na več kot 160.000 udeležencih. Po njihovih ugotovitvah je približno 78 % udeležencev tinitus doživelo vsaj enkrat, pri starejši populaciji (55+) pa naj bi bil dnevni pojav tinitusa tudi do trikrat pogostejši kot pri mlajših odraslih. Znanstveniki raziskujejo tudi nove, subtilnejše pristope k prepoznavanju tinitusa – med drugim analizo drobnih fizioloških znakov, kot so mišični odzivi obraza ali sprememba širine zenice, ki naj bi jih v prihodnje lahko zaznavali tudi pametni algoritmi. To odpira možnosti za razvoj novih diagnostičnih pripomočkov, čeprav gre za še precej zgodnje raziskave. Kako si lahko pomagate doma? Preprosti, ljudski nasveti Staro pravilo pravi, da si moramo ušesa zaščititi, kadar smo izpostavljeni hrupu. Če poslušate glasbo prek slušalk, glasnost ohranjajte na varni ravni – priporočilo je, da ta nikoli ne presega dvakratne glasnosti običajnega govora. Dober spanec je pri tem ključnega pomena. Po nekaterih ugotovitvah pomanjkanje spanja lahko okrepi zaznavanje tinitusa, saj postanejo možgani bolj občutljivi na notranje šume – podobno smo na portalu opisali tudi v prispevku Hodite ponoči na stranišče? Je to bolezen?, kjer pojasnjujemo, kako pomanjkanje spanja vpliva na telo. Pri lažjem uspavanju si lahko pomagate z belim šumom (na primer s preprosto napravo ali ventilatorjem), meditacijo, sproščanjem ali zeliščnim čajem (na primer kamilica, melisa) – o tem, kako beli šum deluje in zakaj je lahko koristen pri spanju in umirjanju, smo podrobneje pisali v članku Beli šum za pomiritev, proti stresu in boljši spanec. Zelo koristno je tudi gibanje. Že preprosta vadba, kot so lahki vrtljaji vratu, sproščanje čeljusti, rahlo premikanje glave in dihalne vaje, po nekaterih opažanjih izboljšajo prekrvavitev in zmanjšajo stres, ta pa je pogosto eden od dejavnikov, ki tinitus poslabšujejo. Ker je kronični stres povezan tudi s hitrejšim staranjem telesa in porabo pomembnih mikrohranil, si lahko več o tem preberete v prispevku 10 stvari, ki pospešujejo staranje. Previdnost velja tudi pri hrani. Preveč soli, alkohola, kofeina ali sladkorja lahko po nekaterih ugotovitvah poslabša simptome, saj vpliva na ravnovesje tekočin v notranjem ušesu in na krvni tlak. Nekateri strokovnjaki opozarjajo tudi na vlogo magnezija pri delovanju živčevja in mišic – kako prepoznati morebitno pomanjkanje tega minerala, smo opisali v članku Telo vam pošilja znake – ali jih prepoznate? Pomanjkanje magnezija se skriva za simptomi, ki jih odpišemo kot utrujenost. Kar zadeva prehranska dopolnila, sistematični pregled raziskav Cochrane ugotavlja, da za učinkovitost ginka bilobe pri lajšanju tinitusa ni zanesljivih znanstvenih dokazov, čeprav gre priljubljeno ljudsko sredstvo. Podobno velja tudi za cink, melatonin in nekatera druga zelišča ali vitamine – znanost tu še ni rekla zadnje besede, zato je pred jemanjem kakršnihkoli dopolnil smiselno vprašanje za zdravnika ali farmacevta, predvsem zaradi morebitnih interakcij z drugimi zdravili. Čeprav tinitus velja za razmeroma neškodljiv pojav, lahko vpliva na koncentracijo, spanec in splošno počutje ter je pri nekaterih povezan z večjo napetostjo. Zato ga ni priporočljivo ignorirati. Na splošno velja: če "slišite" zvoke, ki jih dejansko ni, vam telo morda sporoča, da nekaj potrebuje. Z rednim spanjem, zaščito sluha, zdravim načinom življenja in – kjer je to potrebno – strokovnim pregledom lahko dolgoročno pripomorete k zmanjšanju te obremenitve. Prisluhnite svojemu telesu – to vam zagotovo ne bo škodilo.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.