Avgust je zlati čas za hujšanje; tukaj so 3 razlogi, zakaj

Druga polovica avgusta je eden najbolj hvaležnih trenutkov v letu za tiste, ki si želijo lažjega telesa in več energije. Naši organizmi so takrat polni vitaminov in mineralov, pomanjkanja praktično ne čutimo, saj je vsega na pretek – sveža zelenjava, lokalno sezonsko sadje, sočni paradižniki, hrustljave paprike ... To je najbogatejši čas v letu in pravi praznik za vsakogar, ki mu je mar za zdravo prehrano.

Prijateljica, ki se vsako poletje spopada z enakim vprašanjem – kako po dopustu spet najti ravnovesje – nam je nedavno povedala, da ji je največ pomagalo prav to, da si ni ničesar prepovedala, temveč je preprosto vsak dan poskrbela za polovico krožnika zelenjave in sadja. "Ni šlo za odrekanje, ampak za to, da sem imela vedno pri roki nekaj svežega," je povzela svojo izkušnjo.

Prav zaradi tega izkoristite ta čas in poskrbite za svojo postavo z eno od spodnjih, preverjenih metod – brez skrajnosti, ki telesu prej škodijo kot koristijo.

1. Zelenjava kot temelj vsakega obroka

Namesto stradanja se strokovnjaki za prehrano vse pogosteje strinjajo, da je najpametnejša in najbolj zdrava strategija preprosto povečanje deleža zelenjave pri vsakem obroku. Nizkokalorična, a izjemno nasitna zelenjava, kot so bučke, špinača, jajčevci in rdeča čebula, pomaga telesu, da se počuti sito ob bistveno manj kalorijah – 5 najboljših vrst zelenjave za hujšanje podrobneje predstavi, katera zelenjava najbolj pomaga pri nadzoru telesne teže.

Enako pomembno je vedeti, česa se je v tem obdobju bolje izogibati – suhemu sadju, konzerviranemu sadju v sirupu in industrijskim sokovom, ki so prave sladkorne bombe. Pregled najdete v članku Sadje in zelenjava, ki se jim morate izogibati, ko hujšate.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) naj bi odrasla oseba dnevno zaužila vsaj 400 gramov sadja in zelenjave, razporejenih čez več obrokov – ne v enem samem, temveč postopoma, skozi ves dan.

2. Hidracija s sezonskim sadjem – pametno, ne izključno

Lubenice in melone so poleti skoraj bolj pijača kot hrana – vsebujejo več kot 90 odstotkov vode, malo sadnega sladkorja in so zato odlična osvežitev v vročih dneh. Prehranski strokovnjaki pravijo, da med lubenico in melono ni pravega poraženca, saj melona ponuja nekoliko več vitaminov, mineralov in vlaknin, lubenica pa navdušuje z likopenom.

Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, naj lubenica ali melona nikoli ne postaneta edini vir tekočine ali edino živilo v prehrani – zaradi visoke vsebnosti fruktoze lahko pri pretiravanju povzročita ravno nasprotni učinek, torej napihnjenost in celo dehidracijo. Najbolje je, da ju vključite kot del pestrega jedilnika: kot solato z jajčevci, kot sestavino sadne mešanice ali osvežilnega smutija.

3. Sezonska zelenjava na krožniku – pestro in brez stradanja

Če vas monotonost motiv skrbi, poskusite s pestro sezonsko zelenjavo namesto z eno samo vrsto živila. Bučke, na primer, vsebujejo približno 94 odstotkov vode in le okoli 17 kalorij na 100 gramov, hkrati pa so bogate z železom, magnezijem in folati. Idej za pripravo, ki presegajo klasično kuhano zelenjavo, najdete v članku Bučke kot priloga: sezonska zelenjava, ki preseneča.

Namesto da bi teden dni jedli izključno eno vrsto zelenjave, kombinirajte več sezonskih vrst – kumare, papriko, korenje, mlado zelje – in jih vključite kot polovico krožnika ob vsakem obroku, skupaj z beljakovinami (piščanec, ribe, stročnice) po načelu zdravega krožnika. Pri pripravi se izogibajte soli in uporabljajte zmerne količine hladno stisnjenega olivnega olja.

Kaj si vzeti s seboj

Avgust res ponuja izjemno priložnost za lažjo postavo, a pot do nje ni v tem, da za teden dni jemo samo eno živilo. Trajnejši in za telo prijaznejši rezultat prinese postopno povečevanje deleža sezonske zelenjave in sadja pri vsakem obroku, pametna hidracija ter pestrost na krožniku. Če imate posebne zdravstvene težave ali razmišljate o izrazitejši spremembi prehrane, se pred tem posvetujte z zdravnikom ali nutricionistom.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.