Naravni nadomestki vitaminskih tablet

Tableto je lažje pogoltniti, kot pripravljati naravni nadomestek. Vendar, ali ste vedeli, da so hranila iz prave hrane veliko bolj dragocena? Z njimi ne dobimo le osnovnih vitaminov in mineralov, ampak še tisoče drobnih snovi, ki v telesu delujejo kot orkester in poskrbijo za zdravje na način, ki ga nobena tableta ne more posnemati.

Vemo tudi, da številne raziskave to potrjujejo. Na primer, obsežna analiza 277 študij, objavljena v medicinski reviji Annals of Internal Medicine, je pokazala, da uživanje vitaminov v obliki prehranskih dopolnil večinoma ne zmanjšuje tveganja za bolezni, medtem ko pravilna prehrana občutno vpliva na dolgoživost in kakovost življenja.

• Vitamin C – prva pomoč iz narave
  Vitamin C je prava legenda med vitamini. Vašemu telesu pomaga pri celjenju ran, izboljšuje delovanje imunskega sistema in celo zvišuje raven tako imenovanega "dobrega" holesterola (HDL). Še več – raziskave na ameriški univerzi Johns Hopkins so pokazale, da redno uživanje vitamina C lahko zmanjša tveganje za možgansko kap za kar 42 %.
  
  
  
  
  Namesto tablet lahko izberete nekaj slastnih živil. Pol skodelice sveže narezane rdeče paprike, denimo, vsebuje kar 95 mg vitamina C – več, kot ga vsebuje srednje velika pomaranča (70 mg). Če si zjutraj stisnete svež sok iz ¾ skodelice pomaranč, boste zaužili približno 93 mg tega dragocenega vitamina. Ljubitelji kivija boste veseli novice, da en srednje velik kivi vsebuje okoli 64 mg vitamina C.
  
  Zanimivost: kadilci potrebujejo kar 35 mg vitamina C več na dan, saj kajenje izčrpava zaloge v telesu. ženske naj dnevno zaužijejo vsaj 75 mg vitamina C, moški pa okoli 90 mg. Nosečnice in doječe matere naj svoj vnos povečajo za dodatnih 10–35 mg na dan.
  
  Dobro je vedeti: ker gre za vodotopen vitamin, odvečna količina vitamina C preprosto odide iz telesa z urinom, zato vas morebiten "presežek" ne rabi skrbeti.
  
  
• železo – ključ do moči in energije
  Če ste kdaj čutili nenavadno utrujenost, bledico ali vrtoglavico, ste morda naleteli na pomanjkanje železa. železo je osnovna sestavina hemoglobina – beljakovine v krvi, ki prenaša kisik do vseh vaših celic. Brez dovolj železa telo ne more proizvajati energije, kar povzroča stanje, ki ga v ljudskem jeziku imenujemo slabokrvnost.
  
  Priporočamo uživanje živil, kot so goveja jetra, zelena zelenjava in stročnice, posebna poslastica pa so sveže mlade koprive: 100 g svežih listov koprive vsebuje kar 13 mg železa! Mimogrede, koprive so čudovite tudi v čajih.
  
  Za orientacijo:
  
  • najstniški dečki potrebujejo 11 mg železa dnevno,
    
  • najstnice pa 15 mg (ker med menstruacijo izgubljajo več krvi),
    
  • odrasle ženske potrebujejo 18 mg do menopavze, potem pa 8 mg,
    
  • nosečnice potrebujejo kar 27 mg na dan, da poskrbijo za razvoj otroka.
  
  Če vas mika nekaj morskega, naj povemo, da 85 g konzerviranih rakov vsebuje kar 30 mg železa, enaka količina ostrig pa 10 mg. In zanimiv podatek – 100 g suhih marelic vsebuje okoli 6 mg železa.
  
  Pomembno: kombinacija hrane, bogate z železom, in živil, bogatih z vitaminom C (npr. paprika, pomaranča), omogoča, da vaše telo železo veliko bolje vsrka.
  
  
• Omega-3 maščobne kisline – zdravje za srce, možgane in kožo
  Ko govorimo o zdravju srca, spomina in celo razpoloženja, omega-3 maščobne kisline zasedajo častno mesto. žal jih večina ljudi uživa premalo. Raziskave, kot je študija objavljena v reviji Circulation, potrjujejo, da uživanje omega-3 lahko zmanjša tveganje za srčno kap za kar 35 %.
  
  Če vam ribe niso preveč pri srcu ali vas skrbi živo srebro (v ribah, kot so tuna in mečarica, je ga lahko veliko), vam lahko pomagajo lanena semena, chia semena, oreščki in celo špinača. V samo 30 gramih lanenih semen najdete kar šestkrat več omega-3 maščobnih kislin, kot znaša priporočeni dnevni odmerek (1,1 g za odrasle).
  
  Posebna zanimivost: 40 do 50 g konzerviranih sardel bo pokrilo približno 60 % vaših dnevnih potreb po omega-3. Sardele imajo tudi zelo malo živega srebra, zato so odlična izbira.
  
  
• Vitamin B2 (riboflavin) – majhen, a izjemno pomemben
  Vitamin B2, znan tudi kot riboflavin, pomaga vašemu telesu, da maščobe, sladkorje in beljakovine pretvori v čisto energijo. Poleg tega je ključen za zdravo kožo in ohranjanje ustreznega ravnovesja kisline v telesu.
  
  Priporočeni dnevni vnos je okoli 1,6 mg. Če radi začnete dan s koruznimi kosmiči, vas bo razveselilo, da jih 100 g vsebuje približno 0,8 mg riboflavina. Dve jajci pa prispevata še dodatnih 0,45 mg.
  
  Pomembno je vedeti, da je riboflavin vodotopen vitamin – vaše telo ga ne shranjuje, zato ga morate vsak dan vnesti znova.
  
  
• Vitamin D – sonce v kapsuli ali na krožniku?
  Vitamin D je zares nekaj posebnega. Potreben je za trdne kosti, uravnava raven kalcija, pomaga pri vsrkavanju magnezija in fosforja ter celo uravnava naše razpoloženje. V obdobjih, ko ni veliko sonca (od oktobra do aprila v Sloveniji), ga pogosto primanjkuje.
  
  Priporočeni dnevni vnos je okoli 5 mikrogramov (mcg). Lahko ga dobite iz lososa – 100 g vsebuje do 10–15 mcg vitamina D – ali pa iz skute. Čeprav je sončenje najbolj naraven način, v mrzlih mesecih lahko veliko naredite že z vključitvijo teh živil v svojo prehrano.
  
  Zanimiv podatek: študija univerze Harvard je pokazala, da imajo ljudje z nizko ravnijo vitamina D kar 64 % večje tveganje za depresijo. Zato je še posebej pomembno, da v jesenskih in zimskih mesecih poskrbite za zadosten vnos.

Vaš krožnik je lahko vaša najboljša lekarna

Vitamini in minerali iz hrane niso le hranila, ampak so živi del narave, ki deluje v popolni harmoniji z vašim telesom. Z upoštevanjem preprostih naravnih rešitev lahko okrepite svoje zdravje brez dodatkov v obliki tablet. In kar je najlepše – naravna hrana ni povezana z neželenimi stranskimi učinki, kot so jih v zadnjem času odkrili pri določenih prehranskih dopolnilih.

Bodite torej prijazni do sebe in si vsak dan postrezite s pisanimi, živimi in svežimi živili, ki jih je modrost naših prednikov spoštovala že stoletja nazaj.

In zapomnite si: resnično zdravje ne raste v laboratoriju, ampak v zemlji, na drevesih in v soncu.