Amišev skrivni recept: zakaj ta skupnost zboli za rakom kar 40 % redkeje kot povprečni Američani?

Ste se kdaj vprašali, kako Amiši zdravijo raka, visok holesterol, krvni pritisk in vrsto drugih bolezni? Amiši so namreč pripadniki anabaptistične veje protestantske krščanske verske skupnosti, znani pa so po preprostem načinu življenja, oblačenja in zavračanju moderne tehnologije v vsakdanjem življenju. Zanimivo je, da je to skupnost leta 1693 v Švici ustanovil Jakob Ammann, v 18. stoletju pa je večina migrirala v ZDA in Kanado. Zadnji podatki so iz leta 2008, ko je bilo v ZDA 227.000 Amišev, podatkov o tej skupnosti v Evropi pa ni.

Biblija Amišev se imenuje Ordnung, ki med drugim prepoveduje lastništvo avtomobilov, traktor je pogojno uporaben le, če ima železni volan, ne sodelujejo na volitvah, edini davek, ki ga plačujejo je davek na dohodek od prodaje kmetijskih pridelkov, ne hodijo na sodišče, pa tudi uporabna sodobnih tehnologij je prepovedana, čeprav Amiši kljub vsemu uporabljajo moderne štedilnike in hladilnike.



Ker pa se njihovo znanje prenaša iz roda v rod, so zanimive predvsem njihove recepture, ki vse izvirajo iz narave, sodoben svet pa je na moč narave povsem pozabil.

Med zanimivejše gotovo sodi naslednji recept.

Sestavine:

• 1 žlička jabolčnega kisa
  
• 1 žlička limoninega soka
  
• 1 strok naribanega česna
  
• 1 žlička naribanega svežega ingverja
  
• 1 žlička medu (ali kakšnega drugega sladila)

Priprava:

Vse sestavine dobro premešajte med sabo, mešanico pa lahko hranite do 5 dni v hladilniku. Vsako jutro na tešče pojejte eno žličko tega napitka in po dveh tednih redne uporabe se vam bo zdravje občutno izboljšalo.

Tako vsaj verjamejo Amiši, ki na tak način zdravijo ne samo raka in povišan holesterol, pač pa tudi astmo, impotenco, artritis, najrazličnejše razjede, prehlade, infekcije ...

Še to: pri Amiših je 5-krat manj rakastih obolenj, kot pri nevernih Američanih. Očitno se jim zdrav način življenja in sobivanje z naravo obrestuje.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.