Žlica olivnega olja kot ščit za imunske celice? Raziskava kaže, da celice, ki lovijo tumorje, bolje delujejo z oleinsko kislino

Kaj če je del odgovora na vprašanje, kako budna je vaša notranja obramba, v steklenici, ki že leta stoji na vaši kuhinjski polici? Znanstveniki so v zadnjih letih večkrat potrdili, da ima kombinacija olivnega olja in orehov nenavadno velik vpliv na naš organizem. Pozitiven, seveda!

Raziskava iz Hongkonga, objavljena leta 2025, je pokazala, da oleinska kislina, ki jo najdemo v olivnem olju in orehih, krepi posebne imunske celice. Te celice prepoznajo in uničujejo spremenjene, tumorske celice, še preden se te lahko razvijejo v resno obolenje. Maščoba na krožniku torej ni le vir kalorij, temveč tudi informacija, ki jo telo prebere.

Izkušnja, ki je pokazala, da majhne spremembe štejejo

Dober prijatelj, ki je vse življenje preživel za pisalno mizo, je pri šestdesetih po rednem preventivnem pregledu dobil opozorilo zdravnice: holesterol je previsok, krvni tlak na meji, "in pri vas je preveč masla, salam in peciv{-12112} iz trgovine". Zdravil še ni potreboval, dobil pa je jasno nalogo. Doma so maslo in margarino pri kuhanju zamenjali z ekstra deviškim olivnim oljem iz Istre, popoldansko vrečko čipsa s pestjo orehov, ki jih je nabral na vrtu pri sestri, k temu pa je dodal vsakodnevni sprehod. "Nisem čakal čudeža," pravi danes, "ampak po pol leta so bili izvidi boljši in prvič po dolgem času sem imel občutek, da sam nekaj naredim zase." Kot poudarja sam, je vse spremembe sproti spremljala njegova zdravnica, zato tudi priporočamo, da se podobnih sprememb lotite v dogovoru s svojim zdravnikom.

Kaj se pravzaprav sploh dogaja v telesu?

Naš imunski sistem si lahko predstavljate kot majhno, a izjemno učinkovito vojsko. Med njenimi najhitrejšimi vojaki so gama-delta T-celice ({-12621}{-12620}-T-celice), posebne bele krvničke, ki patruljirajo po telesu in iščejo sumljive celice. Ko jih odkrijejo, jih uničijo. Te celice delujejo, kot bi imeli osebnega varnostnika, ki 24 ur na dan skrbi, da v vaše telo ne vdrejo vsiljivci.

Znanstveniki z Medicinske fakultete Univerze v Hongkongu (HKUMed) so ugotovili, da imajo te celice svoje gorivo, ki ni sladkor ali kava, ampak maščoba, ki jo pojemo. Raziskavo z naslovom Oleic acid restores the impaired antitumor immunity of {-12621}{-12620}-T cells induced by palmitic acid je objavila revija Signal Transduction and Targeted Therapy iz založniške skupine Nature.

V raziskavi so testirali dve vrsti maščobnih kislin:

• Oleinska kislina (OA) – to je zdrava, enkrat nenasičena maščobna kislina (omega-9), ki jo najdemo v olivnem olju, avokadu, orehih, mandljih in sončničnih semenih.
• Palmitinska kislina (PA) – to je nasičena maščobna kislina, ki jo vsebujejo maslo, mastno meso, siri in predvsem palmovo olje, ki se pogosto skriva v industrijskih piškotih in čokoladicah.

Raziskovalci so najprej analizirali kri bolnikov z rakom, ki so prejemali imunoterapijo z {-12621}{-12620}-T-celicami, in ugotovili, da so bile ravni palmitinske oziroma oleinske kisline v krvi povezane z uspešnostjo te terapije. Nato so v laboratoriju preverili, zakaj je tako.

Rezultat je bil presenetljiv ... Ko so gama-delta celice izpostavili oleinski kislini, so ohranile svojo moč in učinkovitost pri napadanju tumorskih celic. Njihovi notranji presnovni procesi, ki celici dajejo energijo, so delovali stabilno, kot dobro naoljen motor.

Nasprotno pa je palmitinska kislina po ugotovitvah raziskovalcev spodbudila čezmerno izločanje signalne beljakovine IFN{-12621}, kar je vodilo v odmiranje celic in slabši protitumorski odziv. Njihova notranja energija se je dobesedno sesula. Oleinska kislina je ta proces zavrla in celicam v veliki meri povrnila protitumorsko delovanje.

Profesor Tu Wenwei, vodja raziskave, je ob tem poudaril, da bi živila, bogata z oleinsko kislino, kot sta olivno olje in avokado, lahko izboljšala imunski nadzor teh celic in prispevala k učinkovitejšemu zdravljenju raka. Po njegovih besedah gre za prvo raziskavo, ki je pokazala, da maščobne kisline iz hrane neposredno vplivajo na to, kako dobro se imunske celice spopadajo z rakom.

To pomeni, da maščoba, ki jo zaužijemo, ni le vir energije, ampak lahko neposredno vpliva tudi na to, kako učinkovito naše telo zazna in uniči nevarne celice. Pomembno pa je dodati: večina mehanizmov je bila preučena na celicah v laboratoriju, zato gre za pomemben korak, ne pa za dokaz, da žlica olja prepreči bolezen.

Zakaj so naše babice vedele več, kot so si mislile

Naši predniki so brez laboratorijev slutili tisto, kar danes preučuje znanost. Ljudski rek pravi, da žlica olivnega olja na tešče in pest orehov na dan odženeta zdravnika stran.

V preteklosti so ljudje olivno olje uporabljali ne le za kuhanje, ampak tudi za nego kože in kot pomoč pri prebavi. Oljka ima v Slovenski Istri in Goriških Brdih tradicijo, ki po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sega v čas rimskega cesarstva. Orehi so bili že od nekdaj simbol moči in modrosti, že stari Rimljani pa so verjeli, da krepijo možgane.

Velika raziskava znanstvenikov s Harvardske šole za javno zdravje, objavljena v reviji New England Journal of Medicine, je skoraj 120.000 ljudi spremljala okoli 30 let. Tisti, ki so vsak dan pojedli pest oreščkov, so imeli v tem obdobju za približno 20 % manjše tveganje smrti zaradi kateregakoli vzroka kot tisti, ki oreščkov niso jedli.

Španska študija PREDIMED s 7.447 udeleženci z visokim srčno-žilnim tveganjem je pokazala, da so imeli ljudje, ki so se prehranjevali po sredozemsko in vsak dan zaužili približno štiri žlice ekstra deviškega olivnega olja ali pest mešanih oreščkov, za približno 30 % manj srčnih infarktov, možganskih kapi in smrti zaradi bolezni srca in ožilja kot skupina na dieti z manj maščob.

Čeprav govorimo o sodobnih raziskavah, se vedno znova vračamo k starim, preprostim rešitvam. O tem, kako olivno olje vključiti v jutranjo rutino, smo pisali v članku Žlica olivnega olja in limona na tešče: stara mediteranska navada, ki jo zdaj preučuje tudi moderna znanost.

Kaj pomeni imunometabolizem in zakaj je pomemben

Beseda imunometabolizem morda zveni zapleteno, a pomeni nekaj preprostega: to je veda, ki proučuje, kako presnova in s tem tudi hrana vplivata na delovanje našega imunskega sistema. Ni vseeno, s čim zalagamo svoj imunski sistem. Če mu dajemo pravo gorivo, deluje dobro, če mu dajemo napačnega, se lahko utrudi, zablokira ali pa se vnetni odzivi v telesu ne umirijo, ko bi se morali.

Zato so raziskovalci iz Hongkonga šli korak dlje in preverili, kako je prehrana povezana z imunoterapijo, ki se vse bolj uveljavlja kot sodoben način zdravljenja raka. Pri njej zdravniki pomagajo imunskemu sistemu, da sam napade tumor. Avtorji raziskave so na podlagi rezultatov predlagali, naj bolniki, ki prejemajo tovrstno terapijo, omejijo palmitinsko kislino in razmislijo o več živilih z oleinsko kislino. To so seveda odločitve, ki jih bolnik vedno sprejme skupaj s svojim onkologom in kliničnim dietetikom.

Več o tem, kako olivno olje in orehi podpirajo obrambo telesa, si lahko preberete tudi v članku Olivno olje in orehi: naravna zaščita imunskega sistema.

Kako podpreti imunski sistem z vsakdanjo prehrano

Dobra novica je, da za to ne potrebujete posebnih kapsul, praškov in dodatkov. Dovolj so majhne spremembe v vsakodnevni prehrani. Če bi radi naredili prvi korak, poskusite naslednje:

• Namesto masla za peko in dušenje uporabite žlico ekstra deviškega olivnega olja.
• Industrijske prigrizke zamenjajte za pest orehov, mandljev ali sončničnih semen.
• V solate dodajte avokado ali pa iz njega naredite preprost namaz (avokado pretlačite z žličko limoninega soka in ščepcem soli).
• Namesto smetane uporabite rastlinsko mleko ali domačo kremo iz indijskih oreščkov, zmletih z malo vode.
• Na embalaži preverite seznam sestavin – palmovo olje se pogosto skriva v piškotih, namazih in pripravljenih jedeh.

Takšne spremembe niso le zdrave, ampak tudi poceni. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, naj nasičene maščobe predstavljajo manj kot 10 % dnevnega energijskega vnosa in naj jih čim bolj nadomeščamo z nenasičenimi, kakršne so v olivnem olju in oreščkih. Več idej za vsakdanji jedilnik najdete tudi v članku 10 živil, ki naravno čistijo in krepijo vaše ožilje.

Kako delujejo orehi – več kot samo zdrava maščoba

Orehi niso samo vir zdravih maščob, ampak so med oreščki najbogatejši vir alfa-linolenske kisline (ALA), rastlinske omega-3 maščobne kisline, ki jo telo delno pretvori v dolgoverižne omega-3 maščobne kisline. Nekatere raziskave redno uživanje orehov povezujejo tudi z boljšim delovanjem možganov in spomina, več o tem pa smo pisali v članku Pest orehov na dan: zakaj nutritivisti prisegajo na ta mali, a močan prigrizek.

Orehi vsebujejo tudi melatonin, naravni hormon spanja. Raziskovalci Zdravstvenega znanstvenega centra Univerze v Teksasu v San Antoniu so v raziskavi, objavljeni v reviji Nutrition, ugotovili, da se je pri podganah, ki so jedle orehe, raven melatonina v krvi potrojila, izboljšala pa se je tudi antioksidativna sposobnost krvi. Kakovosten spanec pa je eden od temeljev dobro delujočega imunskega sistema.

Stari zdravilci so orehe pogosto priporočali ljudem po boleznih in operacijah, ker "hranijo kri in dušo". Danes bi rekli, da s polifenoli, vitaminom E in omega-3 maščobnimi kislinami pomagajo celicam pri obrambi pred oksidativnim stresom, kar nakazujejo tudi sodobne meritve. Zanimiv nasvet, kako jih vključiti v vsakdan, najdete v članku 4 do 6 orehovih polovičk pred obrokom: preprosta navada, ki vam lahko pomaga pojesti manj – brez diet in odrekanja.

Zakaj vsako olivno olje ni enako

Pri izbiri olivnega olja je ključna kakovost. Oleinska kislina predstavlja po standardih Mednarodnega sveta za oljke od 55 do 83 % vseh maščobnih kislin v olivnem olju, ekstra deviško olje pa poleg tega vsebuje največ polifenolov in drugih zaščitnih snovi. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je potrdila, da polifenoli olivnega olja prispevajo k zaščiti maščob v krvi pred oksidativnim stresom, pri dnevnem vnosu 20 g olja z ustrezno vsebnostjo polifenolov.

Olja ni treba segrevati do dimljenja – najbolj ga izkoristite hladnega ali rahlo ogretega, čeprav je kakovostno ekstra deviško olivno olje bolj obstojno pri segrevanju, kot pogosto mislimo. Strokovnjaki Znanstveno-raziskovalnega središča Koper ga v svojem priročniku celo uvrščajo med olja, primerna za cvrenje.

Če olivno olje hranite v temni steklenici, v temnem prostoru in na sobni temperaturi, ohrani svojo kakovost do 18 mesecev. Svetloba, toplota in zrak pa koristne snovi razgrajujejo precej hitreje, zato steklenica ne sodi na okensko polico ali poleg štedilnika.

Nasvet: ker je olivno olje drago, je tudi pogosto predmet ponaredkov. Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da se olje lahko razredči s cenejšimi olji ali napačno označi kot ekstra deviško. Zanesljiva izbira je olje preverjenih pridelovalcev, na primer ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre z zaščiteno označbo porekla.

Hrana kot del zdravja prihodnosti

Znanstveniki napovedujejo, da bo prehrana v prihodnjih letih vse pomembnejši del preprečevanja in obvladovanja kroničnih bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bi bilo mogoče preprečiti od 30 do 50 % vseh primerov raka, med dejavniki pa poleg opustitve kajenja in zmernosti pri alkoholu navaja tudi zdravo telesno težo, gibanje in uravnoteženo prehrano.

Toda pozor! To ne pomeni, da moramo jesti samo olje in orehe. Tako kot pri vseh naravnih živilih je ključ v zmernosti in ravnovesju. Maščobe, četudi zdrave, so zelo kalorične – žlica olivnega olja ima približno 120 kilokalorij. WHO priporoča, naj skupne maščobe ne presegajo 30 % dnevnega energijskega vnosa, kar za večino odraslih pomeni približno dve žlici olivnega olja in pest oreščkov na dan ob sicer uravnoteženem jedilniku.

Kako lahko vsak izmed nas nekaj spremeni

Čeprav se to sliši nepomembno, ima vsak naš nakup vpliv. Če izberemo olivno olje namesto palmovega, ne naredimo koristi samo sebi, ampak tudi okolju. Palmovo olje in soja sta po podatkih, ki jih navaja RTV Slovenija, odgovorna za 18 % svetovne deforestacije, največ v Indoneziji. Tudi Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da izdelki s palmovim oljem niso ne posebej zdravi ne trajnostni.

Torej, z vsako steklenico olivnega olja namesto palmovih maščob na polici naredimo korak k čistejšemu planetu – in hkrati k prehrani, ki je prijaznejša do našega imunskega sistema.

Majhna žlica, velik učinek

V svetu, kjer je vse bolj umetno in hitro, nas narava tiho opominja, da ima še vedno veliko odgovorov na vsakodnevne izzive. Olivno olje, orehi, mandlji in avokado niso modna muha. So preverjeno dragocen del uravnotežene prehrane, ki podpira telo in imunski sistem. In kar je najpomembnejše: vse to je na dosegu roke, brez recepta in brez laboratorijev.

Zato, ko boste naslednjič kuhali, poskusite z žlico olivnega olja namesto masla, pest orehov pa pojejte namesto čipsa. Vaše telo bo hvaležno, vaš imunski sistem pa bo dobil gorivo, ki mu ustreza.

Preberite tudi:

• Olivno olje in orehi: naravna zaščita imunskega sistema
• Žlica olivnega olja in limona na tešče: stara mediteranska navada, ki jo zdaj preučuje tudi moderna znanost
• Pest orehov na dan: zakaj nutritivisti prisegajo na ta mali, a močan prigrizek
• 10 živil, ki naravno čistijo in krepijo vaše ožilje
• Ingver, avokado in pomaranča v enem kozarcu: smuti za jesenske dni, ki misli tudi na črevesje, kjer domuje večina imunskih celic

Viri:

• Zhang Y. in sod.: Oleic acid restores the impaired antitumor immunity of {-12621}{-12620}-T cells induced by palmitic acid. Signal Transduction and Targeted Therapy, 2025.
• HKUMed: sporočilo za javnost o vplivu maščobnih kislin na imunske celice
• Estruch R. in sod.: Primary Prevention of Cardiovascular Disease with a Mediterranean Diet Supplemented with Extra-Virgin Olive Oil or Nuts. NEJM, 2018.
• Bao Y. in sod.: Association of Nut Consumption with Total and Cause-Specific Mortality. NEJM, 2013.
• Reiter R. J. in sod.: Melatonin in walnuts. Nutrition, 2005.
• WHO: Zdrava prehrana (Healthy diet)

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.