Zakaj kuhani peteršilj morda naredi več za svež dih kot vaša ustna vodica

Umivanje zob trikrat na dan, agresivno izpiranje z ustnimi vodicami in kupica žvečilnih gumijev čez dan – in vseeno se zadah po kosilu s česnom ali čebulo vrne, kot da se ni nič zgodilo. Če se v tem prepoznate, niste edini. Slab zadah (strokovno halitoza) je eden najpogostejših razlogov, zaradi katerih ljudje obiščejo zobozdravnika ali družinskega zdravnika, hkrati pa eden tistih, o katerih se najmanj pogovarjamo.

Znanka, ki dela kot receptorka in ima ves dan stike s strankami, mi je pred časom zaupala, da se je po vsakem kosilu s česnom ali čebulo počutila nelagodno – ne glede na to, koliko žvečilnih gumijev je pojedla. Ustne vodice so ji sicer za kratek čas pomagale, a so ji zaradi alkohola in agresivnih sestavin sušile usta, kar je zadah na dolgi rok še poslabšalo. Ko je po nasvetu babice začela po obrokih piti preprost domač napitek iz kuhanega peteršilja, je opazila, da so se ji sodelavci prenehali izmikati po malici s česnovo omako.

Zgodba je seveda posamična izkušnja in ne dokaz, a se ujema s tem, kar o peteršilju pravijo tako ljudsko izročilo kot novejše raziskave prehranske znanosti.

Zakaj sploh nastane slab zadah

Po podatkih pregleda, objavljenega pri Nacionalnem inštitutu za zdravje ZDA (NIH – Halitosis), je glavni krivec za neprijeten zadah skupina hlapnih žveplovih spojin, ki jih v ustni votlini proizvajajo bakterije med razgradnjo beljakovin – najpogosteje na hrbtni strani jezika, v žepkih dlesni in med zobmi. Redno umivanje zob, čiščenje medzobnih prostorov in obiski pri zobozdravniku ostajajo temelj obvladovanja zadaha, ustne vodice in žvečilni gumiji pa učinek pogosto le začasno prekrijejo, namesto da bi odpravili vzrok.

Tu v igro vstopi peteršilj. Ni čudežno zdravilo in ne nadomešča ustne higiene, lahko pa je koristen, naraven dodatek – predvsem po obrokih, ki vsebujejo česen, čebulo ali druge "aromatične" sestavine.

Kaj pravi znanost o peteršilju in klorofilu

Prepričanje, da je za osvežilni učinek peteršilja odgovoren predvsem klorofil (zeleni pigment v listih), izvira iz raziskav iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Novejši viri, med njimi tudi pregled na portalu Healthline, opozarjajo, da so bile te zgodnje študije kasneje deloma ovržene in da samostojni klorofil verjetno nima tako izrazitega učinka, kot se je nekoč mislilo.

Zanimivo pa je, da so raziskovalci z Univerze Ohio State v obsežni študiji, objavljeni v reviji Journal of Food Science (Munch in Barringer, 2014, PubMed), ugotovili nekaj zanimivega: medtem ko čisti klorofil pri nevtralizaciji česnovega zadaha ni pokazal učinka, so sveži listi peteršilja, špinače in mete znatno zmanjšali koncentracijo hlapnih žveplovih spojin na dihu po zaužitju česna. Kot verjetni mehanizem so raziskovalci navedli encimsko in polifenolno delovanje svežih rastlinskih tkiv, ne pa klorofila samega. Povedano drugače – peteršilj torej najverjetneje deluje, a razlog za to ni (samo) njegova zelena barva, temveč kombinacija eteričnih olj, encimov in rastlinskih spojin, ki so prisotne v svežem listu.

Podobno so v pregledu Nacionalnega sveta za boj proti zdravstvenim prevaram (People's Pharmacy) zapisali, da neposrednih kliničnih raziskav o peteršilju in halitozi sicer primanjkuje, da pa posredni dokazi – predvsem prej omenjena študija o česnovem zadahu – njegovo uporabo podpirajo. Zato je pri tovrstnih domačih napotkih vedno smiselno ohraniti zdravo mero zmernosti in realnih pričakovanj.

Kaj torej storiti?

Recept je enostaven in ga marsikdo v naši uredniški ekipi uporablja že leta. Vzemite za pest peteršilja, ga sesekljajte na drobne koščke in ga 5 minut kuhajte v litru vode – podobno, kot bi kuhali čaj. Napitek precedite in ga pijte po vsakem obroku, še posebej po jedeh s česnom ali čebulo. Nekateri uporabniki poročajo, da se pri blažjih vnetjih ali manjših nevšečnostih v ustni votlini počutje po nekaj dneh redne uporabe opazno izboljša, a gre za osebne izkušnje, ne za klinično potrjen učinek, zato hujših ali dolgotrajnih težav z ustno votlino ne gre reševati zgolj z domačim napitkom.

Če vas peteršilj v obliki čaja ne prepriča, ga lahko preprosto prežvečite svežega – po podatkih zobne ordinacije Gentle Dental naj bi žvečenje svežih listov po obroku delovalo na podoben način kot kuhan napitek.

Povezano branje na Vem, kaj jem

• Pozabljeno zdravilo: peteršiljev čaj – klasičen recept za peteršiljev čaj in njegove druge blagodejne lastnosti za prebavo in počutje.
• Odkrijte najpomembnejše superživilo z vrta: peteršilj – zgodovina in hranilna sestava peteršilja skozi stoletja.
• 3 nasveti, ki vas bodo presenetili, kako uporabiti peteršilj – dodatni načini vključevanja peteršilja v vsakdanjo prehrano.

Na kaj bodite pozorni

Peteršilj je sicer varen za večino ljudi v običajnih kulinaričnih količinah, v večjih odmerkih pa deluje diuretično, zato ga nosečnice in ljudje s kroničnimi boleznimi ledvic naj uživajo previdno oziroma se pred rednim uživanjem posvetujejo z zdravnikom. Prav tako naj domači napitek ne bo nadomestilo za redno ščetkanje, uporabo zobne nitke in redne preglede pri zobozdravniku, saj je vztrajen slab zadah lahko tudi znak drugih zdravstvenih težav, od vnetja dlesni do bolezni prebavil.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.