5 močnih razlogov, zakaj vsak dan jesti melono

že samo nekaj koščkov melone ob zajtrku izboljša počutje čez cel dan. Poleg tega aktivira mnoge procese, kot so učinkovitejše izločanje strupov, boljša regeneracija medceličnih membran, preprečuje nastanek strdkov v krvi ... Prav zaradi dejstva, da ima melona tako številne pozitivne vplive na naše zdravje, jo je dobro redno vključevati v svoj zajtrk.

1. Rak


Melone imajo visoko stopnjo karotenoidov, ki so znani, kot uspešni zaviralci raka na pljučih, maternici, dojkah in trebušni slinavki. že samo 100 gramov melone na dan požene v telesu procese, ki lahko zavrejo razvoj teh bolezni.

2. Srčno-žilne bolezni


Prisotnost antikoagulantov in adenozina naredijo melone za učinkovito sredstvo proti strdkom v krvi, kar zmanjša možnost možganskih in srčnih kapi. Poleg tega ima melona tudi veliko bakra, ki nadzoruje krvni tlak. Dovolj je že samo nekaj koščkov melone, pa se boste bolje počutili.

3. Težave s prebavo


Melone pospešujejo presnovne procese in uravnavajo nivo kisline v želodcu. Veliko vitamina B izboljšuje energijsko ravnovesje v telesu in hkrati skrbi, da se ne redite. Okus melone namreč zavira apetit in zmanjšuje lakoto. Zato je priporočljivo, če zvečer pojeste nekaj koščkov melone, pa bo zaradi boljše prebave tudi vaš spanec kvalitetnejši.

4. Problemi s kožo


Kolagen je znan element, ki daje koži elastičnost, krepi celične membrane in beljakovine, ki pospešujejo celjenje manjših ran. Zato je koža bolj voljna in lepša. Ponekod melone uporabljajo tudi za masko, namesto kumaric, za odstranjevanje gub in problemov s suho kožo.

5. Zakisanost telesa


Če imate ekcem, bolezni ledvic, protin, potem morate redno jesti melone. So namreč močan diuretik, zato učinkovito čistijo telo. Najbolje jih je jesti zjutraj, da odvajate tekočino čez cel dan, zmagovalna kombinacija pa je, če melone kombinirate z limono.

Za konec pa še zanimivost ... Obstaja več vrst melon, pri nas pa je najpogostejša Evropska melona, ki ima rahlo rebrasto in svetlo zeleno lupino. Udomačena je bila šele v 18. stoletju (prvi zapisi o gojenju melon segajo skoraj 4000 let nazaj) po naročilu papeža. Papeževemu osebnemu vrtnarju je po več letih eksperimentiranja in križanja vendarle uspelo vzgojiti sadež, ki je dovolj odporen tudi na muhasto sredozemsko klimo.