
Kumara vsebuje po podatkih ameriške kmetijske agencije le okoli 15 kalorij na 100 gramov in je sestavljena iz približno 95 do 96 odstotkov vode – a le, če jo jeste na pravi način. Napaka, ki jo dela večina, njeno korist skoraj izniči.
Marsikdo pozna podobno zgodbo: prijateljica, ki je pred poletnim dopustom iskala način, da bi se znebila stalnega občutka napihnjenosti po kosilih, je poskusila star babičin nasvet – kumarično solato brez paradižnika, začinjeno z oljem in kisom, z dodatkom čebule, ki jo je pred tem za nekaj minut namočila v hladni vodi. Po nekaj dneh je poročala, da se počuti manj napihnjeno in lažje – kar niti ni tako presenetljivo, glede na to, kaj o kumarah pravi stroka.
Rešitev za marsikatero poletno malico so seveda kumare, vendar pozor! Ali veste, katera solata je najnevarnejša za vaš želodec? – kumare so namreč izredno koristne, so pa tudi zelo muhaste, zato je pomembno, kako in s čim jih kombinirate.
Kumare so res nizkokalorično živilo. Poleg visoke vsebnosti vode vsebujejo tudi vitamin C, vitamin K, kalij in vlaknine, med drugim topno vlaknino pektin, ki podpira redno prebavo. Poleg tega vsebujejo tudi kalcij, magnezij, železo, fosfor, cink in mangan. Nekateri viri navajajo, da lahko po nekaterih ugotovitvah prispevajo tudi k boljši oskrbi kože z vlago, kar je povezano z njihovo visoko vsebnostjo vode, ter da lahko blago pripomorejo pri lajšanju prebavnih motenj in zaprtosti – predvsem zaradi vlaknin in tekočine, ki jih vnesemo z njimi.
Med ljudmi je razširjeno prepričanje, da kumar nikoli ne smemo mešati s paradižnikom, ker naj bi to povzročalo napenjanje in krče. Novejši viri to sliko nekoliko dopolnijo: kumare vsebujejo encim askorbat oksidazo, ki lahko pospeši razgradnjo vitamina C v paradižniku, če narezano solato pustimo stati dlje časa, kar pa še ne pomeni, da je kombinacija sama po sebi nezdrava ali da nujno povzroča prebavne težave. Če imate občutljivejši prebavni trakt, je mogoče, da vam surova zelenjava na splošno povzroča napihnjenost – ne nujno zaradi te specifične kombinacije. Če vseeno opažate, da vam paradižnik in kumare skupaj ne ustrezata, ju preprosto pripravite in postrezite ločeno.
To pomeni, da boste od kumar dobili največ, če jih začinite z oljem in kisom, rahlo posolite in dodate čebulo, ki ste jo prej vsaj 20 minut namakali v ledeno mrzli vodi (v vodo lahko dodate tudi nekaj ledenih kock). S tem čebuli zmanjšate ostrino in vonj, ki sicer ostane po obroku. Namakanje surove čebule v vodi dejansko izpere del vodotopnih žveplovih spojin, ki povzročajo napenjanje, kar potrjujejo tudi sodobnejši prehranski viri.
Takšna solata vas bo prepričala s svežim okusom, predvsem pa s "stranskimi" učinki, ki jih prinaša predvsem zamenjava težjega obroka z lahkim, vodnatim in nizkokaloričnim. Če boste namesto dnevne malice (torej obroka po kosilu in vsaj dve uri pred večerjo) vsaj en teden jedli kumarično solato – priporočena količina je okoli 200 gramov kumar na dan – lahko po nekaj dneh opazite manjši občutek napihnjenosti in lažje počutje, kar je pri marsikom povezano predvsem z manjšim vnosom kalorij in več popite tekočine.
Velja pa biti realen: nobeno posamezno živilo, tudi kumare ne, ne "stopi" maščobe na točno določenem delu telesa. Strokovnjaki opozarjajo, da ne obstajajo "super živila", ki bi lahko ciljno kurila trebušno maščobo, niti je ne moremo ublažiti zgolj s specifičnimi gibi – za to je potrebna celostna sprememba prehranjevalnih in gibalnih navad. Podobno velja za celulit: gre za povsem običajno in neškodljivo obliko podkožne maščobe, na katero v veliki meri vplivata genetika in zgradba vezivnega tkiva, zato od ene solate ne gre pričakovati čudežev. Kar kumarična solata realno lahko ponudi, je lažji, manj kaloričen obrok, ki podpira hidracijo in lahko postane koristen del uravnotežene prehrane za vzdrževanje zdrave telesne teže.
Če pa namesto večerje raje posežete po kozarcu kefirja, so lahko rezultati pri počutju še boljši. Kefir je fermentirana mlečna pijača, bogata s probiotičnimi bakterijami in kvasovkami. Raziskave kažejo, da lahko probiotiki iz kefirja pripomorejo k ravnovesju črevesne mikrobiote in lajšanju posameznih prebavnih težav, njegova fermentacija pa razgradi velik del laktoze, zato je pogosto lažje prebavljiv kot navadno mleko.
Kumare torej niso čudežno zdravilo, so pa preprosto, poceni in okusno živilo, s katerim lahko – ob pravilni pripravi in v okviru pestre, uravnotežene prehrane – popestrite jedilnik in si olajšate marsikatero poletno malico. Pozabavajte se z njimi. Splača se.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
