
Preprost ajurvedski trik s steklenim kozarcem, hladno vodo in eno nočjo počitka lahko iz vsakdanjega ananasa naredi pravo malo zdravstveno bombo – po nekaterih ugotovitvah naj bi pomagal pri prebavi, vnetjih in počutju, vendar pa ne nadomešča zdravniških nasvetov ali zdravljenja.
Ali veste, kaj se zgodi, ko ananas čez noč namakate v hladni vodi in zakaj sploh to početi?
Ananas spada med pomembna ajurvedska živila, če ga le znate pravilno pripraviti. Vodo izjemnega okusa in, po nekaterih ugotovitvah, tudi izjemnega učinka lahko naredimo na preprost način: ananas narežemo na kocke, ga damo v steklen kozarec, čezenj prelijemo s hladno vodo in pustimo čez noč stati v temnem in hladnem prostoru.
Naslednji dan ananas pojejte, ključnega pomena pa je tudi voda, saj vase prevzame del encima bromelain, antioksidanta vitamina C in vlaknin iz sadeža. Prav zaradi teh snovi je ananasova voda pri marsikom priljubljen del jutranje rutine.
Podobno izkušnjo je nekoč delila tudi ena izmed sodelavk uredništva: po naporni sezoni teka je vsako jutro pila kozarec ananasove vode in po njenih besedah ji je to pomagalo, da so mišice po treningu hitreje "popustile" in da se je počutila manj otečeno. Tovrstne izkušnje so seveda osebne in jih znanost (še) ni v celoti potrdila, a so eden od razlogov, da je ta navada med ljubitelji zdravega življenjskega sloga tako razširjena.
Bromelain je znan po svojih protivnetnih lastnostih. Raziskave kažejo, da deluje preko zaviranja vnetnih signalnih poti v telesu, kar po nekaterih ugotovitvah pripomore k lajšanju bolečin in pospešuje okrevanje po športnih poškodbah ali pretiranem naprezanju (vir: študija o protivnetnem delovanju bromelaina, NIH/PMC). Pregled kliničnih raziskav je pokazal tudi, da lahko bromelain kot dodatek pripomore k lajšanju simptomov osteoartritisa, čeprav gre predvsem za podporno, ne pa nadomestno zdravljenje (vir: pregled kliničnih študij o bromelainu pri osteoartritisu, PubMed). Če imate kronično vnetno stanje ali jemljete zdravila proti strjevanju krvi, se pred rednim uživanjem ananasove vode posvetujte z zdravnikom, saj bromelain lahko vpliva na strjevanje krvi.
Ananas vsebuje vlaknine, ki potrebujejo več časa za prebavo, zato se po njem po nekaterih ugotovitvah počutimo dlje časa siti. Vsebuje tudi tiamin (vitamin B1), ki sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov v energijo. Več o vlogi vlaknin pri nadzoru telesne teže in sitosti si lahko preberete tudi v prispevku Ali veste, kaj se zgodi, če jeste samo ananas?, kjer smo to temo podrobneje obravnavali.
V nekaterih kulturah je razširjeno prepričanje, da ananas pomaga pri težavah s prebavnimi paraziti, vendar znanstvenih dokazov za to pri ljudeh trenutno ni. Je pa res, in to je dokumentirano, da ima bromelain izrazite proteolitične (beljakovine razgrajujoče) lastnosti, zaradi katerih ga raziskovalci preučujejo tudi na področju protimikrobnega delovanja (vir: pregled terapevtskih lastnosti bromelaina, NIH/PMC). Če sumite na okužbo s paraziti, se obrnite na zdravnika – ananasova voda ne sme nadomestiti ustreznega zdravljenja.
Ananas v majhnih količinah vsebuje tudi nekatere mikrohranilne snovi, ki sodelujejo pri presnovnih procesih v telesu. Pri delovanju ščitnice in morebitnih avtoimunskih boleznih je vloga prehranskega joda zelo specifična in odvisna od posameznikovega zdravstvenega stanja – pri nekaterih boleznih ščitnice je lahko presežek joda celo neprimeren. Zato priporočamo, da o vnosu joda in prilagoditvah prehrane pri boleznih ščitnice vedno povprašate svojega zdravnika ali endokrinologa, namesto da se zanašate na domače napotke.
Kalij v ananasu je pomemben elektrolit, ki sodeluje pri delovanju mišic in živčevja. Zadosten vnos kalija lahko po nekaterih ugotovitvah pripomore k zmanjšanju tveganja za mišične krče, še posebej po telesni aktivnosti. Več o vlogi kalija in drugih mineralov v ananasu lahko preberete v članku Ananas ali melona: kaj je bolj zdravo?.
Vlaknine, antioksidanti in encimi v ananasu podpirajo prebavo in presnovo ter pripomorejo k učinkovitejšemu izločanju odvečnih snovi iz telesa po naravni poti (preko jeter, ledvic in prebavil). Pomembno je poudariti, da telo razstrupljanje opravlja samo – ananasova voda lahko ta naravni proces le podpre, ne "očisti" telesa na način, kot ga pogosto prikazujejo modne detoks diete.
Zaradi svojih protivnetnih in encimskih lastnosti se bromelain v nekaterih raziskavah omenja tudi v povezavi z zdravjem ustne votline, vključno z dlesnimi (vir: NIH/PMC, pregled kliničnih učinkov bromelaina). To ne pomeni, da lahko ananasova voda nadomesti redno ustno higieno ali obiske zobozdravnika, lahko pa kot dodatna navada pripomore k splošnemu počutju v ustih.
Ananas je odličen vir vitamina C – že 100 gramov svežega sadeža pokrije velik del priporočenega dnevnega vnosa. Vitamin C je močan antioksidant, ki po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH) ščiti celice pred poškodbami prostih radikalov in je ključen za nastajanje kolagena (vir: Vitamin C Fact Sheet, NIH Office of Dietary Supplements). Bromelain je sicer predmet zanimivih predkliničnih raziskav tudi na področju onkologije, vendar gre za zgodnje laboratorijske in živalske študije, njihovih izsledkov pa še ni mogoče neposredno prenesti na ljudi niti jih enačiti z učinkovitostjo zdravil (vir: pregled terapevtskih učinkov bromelaina, PubMed). Ananasova voda zato lahko predstavlja okusen način za dodaten vnos antioksidantov v vsakdanjo prehrano, nikakor pa ni nadomestilo za zdravljenje resnih bolezni.
Za konec velja poudariti: ananasova voda je preprosta, osvežilna in po nekaterih ugotovitvah koristna dopolnitev uravnotežene prehrane, ne pa čudežno zdravilo. Če imate kronične zdravstvene težave, jemljete zdravila ali ste noseči oziroma dojite, se pred rednim uživanjem posvetujte z zdravnikom ali dietetikom. Če vas zanima še več idej, kako ananas vključiti v vsakdanjik, si oglejte tudi prispevka Če bi vedeli, kaj zdravi ananas s poprom, bi ga pili vsak dan in Po večerji le še čaj ali kos ananasa: razlog vas bo presenetil.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
