Zakaj naši stari starši niso poznali ne osteoporoze ne sive mrene?

Če bi vam rekli, da obstaja živilo, ki vas lahko ohrani mladostne, okrepi kosti, izboljša vid, vas napolni z energijo in vas brani pred rakom in, da to ni noben čudežni prašek z drugega konca sveta, ampak nekaj, kar raste tukaj, na domačem vrtu, bi verjeli?


Govorimo o običajni zelenjavi!

Vzemimo si torej nekaj trenutkov in raziščimo, zakaj nas naši dedki in babice niso zaman priganjali: "Pojej še malo špinače, boš močan kot Popaj!"

1. 1. Zelenjava – naravna pomladitvena kura
   Eden najmočnejših naravnih varuhov mladosti je vitamin K. Verjetno ste že slišali zanj – v telesu ima ključno vlogo pri strjevanju krvi, a to še zdaleč ni vse. Raziskava, objavljena v reviji American Journal of Clinical Nutrition, je pokazala, da zadosten vnos vitamina K pomaga upočasnjevati procese staranja – tako zunaj kot znotraj. Govorimo o manjšem tveganju za srčno-žilne bolezni, krhkost kosti in celo zamašitev arterij, ki je pogosto vzrok za infarkt ali kap.
   
   Najbolj bogata z vitaminom K je zelena listnata zelenjava – ohrovt, blitva, špinača, rukola, pa tudi malo manj poznani pak choi in regrat. Ena skodelica svežega ohrovta vam lahko priskrbi kar 6-krat več vitamina K, kot ga telo potrebuje dnevno. Prav tako muškatna buča – v eni skodelici je kar 5-kratnik priporočenega dnevnega odmerka.
   
   Zanimivo je, da so v tradicionalnih zdravilskih praksah zeliščarji pogosto svetovali uživanje divjih rastlin – kot sta regrat in kopriva, saj naj bi "čistili kri" in "okrepili kri". Danes vemo, da sta bila verjetno bogata vira ravno tega vitamina K.
   
   
2. Holesterol – tihi sovražnik, ki ga zelenjava zna krotiti
   Visok holesterol je danes tako razširjen, da ga ima po podatkih WHO kar 39 % svetovne populacije nad normalno mejo. To je skoraj vsak drugi človek! A tukaj pride v igro ohrovt, za katerega so naši predniki rekli: "Zelena grenkoba zmehča srce."
   
   Zadeva je taka: naša jetra uporabljajo holesterol za izdelavo žolča – to je tista grenka tekočina, ki pomaga razgrajevati maščobe. Ko uživamo zelenjavo, polno vlaknin, se te vlaknine vežejo na žolčne kisline, ki se potem izločijo iz telesa. In ker telo ostane brez teh kislin, mora jetra spodbuditi k izdelavi novih – kar pomeni, da se porabi več holesterola. Rezultat? Naravno znižanje slabega holesterola (LDL).
   
   Tudi raziskava Univerze Harvard iz leta 2014 je potrdila, da uživanje križnic (to so rastline kot brokoli, zelje, cvetača in ohrovt) lahko zmanjša raven holesterola za do 10 % v štirih tednih, če jih vključimo v dnevni jedilnik.
   
   
3. Zeleni ščit za vaš vid
   Star rek pravi: »Kdor se z zelenjem redi, slepote ne vidi.« In v tem je več resnice, kot bi si mislili. Danes poznamo dve ključni hranili za vid: lutein in zeaksantin. Gre za naravna barvila (karotenoide), ki jih najdemo v temnozeleni zelenjavi. Njuno nalogo bi lahko opisali takole: sta kot sončna očala za naše oči – filtrirata škodljivo modro svetlobo, ščitita mrežnico in s tem zmanjšujeta možnost za nastanek sive mrene in makularne degeneracije, ki je najpogostejši vzrok slepote pri starejših.
   
   Po podatkih National Eye Institute redno uživanje živil z luteinom in zeaksantinom zmanjša možnost za okvaro vida pri starostnikih za več kot 30 %.
   
   V ljudskem zdravilstvu se za ohranjanje vida priporočajo regratovi listi, blitva, kopriva in celo surov ohrovt – največ teh koristnih snovi se ohrani, če zelenjave ne kuhamo, temveč jo uživamo svežo ali rahlo poparjeno.
   
   
4. Več energije – brez kofeina, brez sladkorja
   Ste utrujeni že dopoldne, čeprav ste spali celo noč? Morda vam primanjkuje vitamina B5, znanega tudi kot pantotenska kislina. To je tista snov, ki pomaga telesu, da ogljikove hidrate iz hrane pretvori v glukozo – naše glavno "gorivo".
   
   Samo ena skodelica endivije na dan lahko zadosti vašim dnevnim potrebam po tem vitaminu. Endivija, ki jo marsikdo pozna kot "grenkuljo", je včasih krasila skoraj vsak domač vrt, danes pa se prevečkrat izgubi med plastično solato iz trgovine.
   
   Pantotenska kislina je topna v vodi, kar pomeni, da se je telo ne more shranjevati – zato jo moramo dobivati vsak dan sproti, najbolje iz sveže zelenjave. In ko je ni dovolj, se to lahko kaže v obliki izčrpanosti, nespečnosti, razdražljivosti ali celo izgube apetita.
   
   
5. Zdrave kosti tudi brez mleka
   Večina ljudi misli, da so za močne kosti potrebni predvsem mlečni izdelki, a raziskava American Journal of Clinical Nutrition iz leta 2020 je pokazala, da ima lahko prav zelena zelenjava ključno vlogo pri krepitvi kosti. Zakaj? Ker vsebuje ne le kalcij, temveč tudi magnezij in vitamin K, ki skupaj delujejo kot naravni gradbeni material za kosti.
   
   Na primer, skodelica brokolija vsebuje približno 43 mg kalcija, blitva pa še nekoliko več – okoli 100 mg. Za primerjavo: odrasla oseba potrebuje okoli 1000 mg kalcija dnevno, kar sicer z zelenjavo ne pokrijemo v celoti, a lahko z njo pokrijemo kar četrtino potreb, če zelenjavo uživamo redno.
   
   In veste, kaj je zanimivo? V ljudski medicini so stare žene priporočale "juho iz brokolija in kosti" pri težavah z gibljivostjo. Danes vemo, da so bile na pravi poti.
   
   
6. Varuh pred rakom – posebej na debelem črevesu
   Verjetno najbolj skrb vzbujajoča bolezen današnjega časa je rak. Po podatkih Onkološkega inštituta v Ljubljani je v Sloveniji vsako leto več kot 15.000 novih primerov raka, od tega skoraj 1500 primerov raka debelega črevesa.
   
   Raziskava, objavljena v Journal of the National Cancer Institute, je pokazala, da uživanje križnic – zlasti zelja, brokolija, ohrovta in cvetače – pomembno zmanjša tveganje za nastanek te vrste raka. Te rastline vsebujejo glukozinolate – snovi, ki se v telesu pretvorijo v močne zaščitne spojine, kot je sulforafan, znan po svojih protirakavih lastnostih.
   
   Na podeželju so nekoč ob preventivi svetovali "kislo zelje vsak teden", ker naj bi "očistilo črevo". Zanimivo, da prav kislo zelje vsebuje največ sulforafana med vsemi pripravki iz zelja!

Ni čudežev, je pa zelenjava

Zelenjava ni moderna muha. Je modrost generacij, ki so vedele, da je zdravje treba graditi počasi in vsak dan, z vilicami, ne z zdravili. Če boste v svojo prehrano vključili več sveže, lokalno pridelane zelenjave, boste naredili največ za svoje zdravje. Brez recepta, brez kontraindikacij in brez stranskih učinkov – razen morda kakšne grenčine na jeziku, ki pa, kot smo pokazali, pogosto pomeni ravno to, kar telo najbolj potrebuje.

Zato le pogumno – po ohrovt, regrat, brokoli, blitvo ali endivijo – in kot so rekli naši dedki: "Kjer zelenje raste, tam zdravje cvete."