
Predstavljajte si zelenjavo, ki na krožniku zavzame komaj kaj prostora, v telesu pa naj bi po nekaterih ugotovitvah lahko naredila presenetljivo veliko. Po podatkih USDA FoodData Central (podatkovne baze Ameriškega ministrstva za kmetijstvo) 100 gramov surove rukole vsebuje le okoli 25 kalorij, hkrati pa pokrije skoraj celotno priporočeno dnevno vrednost vitamina K, velik del vitamina A in dobršno količino folata. Redko katero živilo ponudi toliko hranil za tako majhen energijski "strošek".
Znanka, ki je pred leti pričakovala prvega otroka, se še danes rada spomni, kako ji je babica vztrajno prigovarjala, naj v vsak obrok doda pest zelene solate. "Sprva se mi je zdelo skoraj smešno, saj gre navsezadnje le za lističe solate," pripoveduje. "Kasneje, ko sem brala o folatih in njihovem pomenu za nosečnice, sem razumela, od kod babičina vztrajnost. Odtlej rukolo jem skoraj vsak dan – tudi zdaj, ko otrok že hodi v šolo."
Na prvi pogled rukola deluje kot navadno listje, v resnici pa gre za pravo malo zakladnico hranil. Marsikdo jo ima rad zgolj zaradi rahlo pikantnega okusa, a ko jo pogledamo pod drobnogled, vidimo, da gre za enega bolj podcenjenih darov narave – podobno kot smo pred časom pisali že o slivah, najpodcenjenejšem sadju na svetu.
Naj vas ne zavede njen nežen videz. Rukola je bogata s številnimi vitamini: vsebuje vitamin A (retinol), ki naj bi po nekaterih ugotovitvah podpiral zdravo kožo in oči, vitamin C (askorbinsko kislino), ki prispeva k delovanju imunskega sistema, ter vitamin K, ki sodeluje pri strjevanju krvi in zdravju kosti. Poleg tega vsebuje vitamine skupine B, ki so pomembni za presnovo energije, pa tudi magnezij, kalcij, železo, kalij, cink, baker, selen in jod.
Če bi želeli podoben nabor hranil dobiti iz lekarne, bi verjetno potrebovali vsaj tri različne škatlice prehranskih dopolnil. Rukola vam jih ponudi v naravni obliki, brez dodatkov in konzervansov – podobno kot smo že pisali pri drugih živilih, ki jih je bolje jesti surova, saj kuhanje delu hranil zmanjša vrednost.
Ko ljudje razmišljajo o hujšanju, običajno najprej pomislijo na diete brez kruha, sladkarij in mastnih jedi. En lažjih trikov pa je, da obroke preprosto dopolnite z lističi rukole. Zakaj? Ker ima 100 gramov rukole po podatkih USDA le okoli 25 kalorij – tudi cela velika skleda rukole tako energijsko pretehta manj kot ena sama rezina kruha.
Nekatere raziskave nakazujejo, da lahko redno uživanje listnate zelenjave, kot je rukola, olajša ohranjanje zdrave telesne teže, saj vlaknine napolnijo želodec in dajo občutek sitosti, čeprav dodajo le malo kalorij. Res pa je – kot poudarjajo tudi strokovnjaki – da je hujšanje redko zgolj vprašanje "kalorij noter, kalorij ven"; pri tem imajo pomembno vlogo tudi hormoni, spanje in vsakodnevne navade, o čemer podrobneje pišemo v tem prispevku. Rukola je lahko koristen del sestavljanke, ne pa čudežna rešitev sama zase.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ima danes vsaj 2,2 milijarde ljudi po svetu neko obliko okvare vida, pri čemer bi bilo vsaj milijardo teh primerov mogoče preprečiti ali pravočasno obravnavati. Ena pogostejših težav je makularna degeneracija, bolezen, pri kateri se poškoduje osrednji del očesa in človek počasi izgublja ostrino vida.
Rukola vsebuje karotenoide – naravne barvne pigmente v rastlinah, med drugim lutein in zeaksantin, ki delujejo kot antioksidanti in ščitijo celice pred oksidativnim stresom. Znanstveni pregled, objavljen v reviji Nutrients, povezuje zadostno uživanje luteina in zeaksantina z manjšim tveganjem za makularno degeneracijo in sivo mreno (vir: Nutrients, 2013, PubMed). Z drugimi besedami: rukola ni le začimba za solato, ampak lahko – vsaj po nekaterih ugotovitvah – prispeva tudi k zaščiti oči.
Ko govorimo o kosteh, običajno najprej pomislimo na kalcij. A vse več raziskav opozarja, da je enako pomemben tudi vitamin K, ki po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH) sodeluje pri vezavi kalcija v kostno tkivo in je pomemben za zdravje kosti. V 100 gramih rukole dobite po podatkih USDA skoraj 90 % priporočene dnevne vrednosti vitamina K.
Nekatere študije nakazujejo tudi možno povezavo med zadostnim vnosom vitamina K in počasnejšim upadanjem kognitivnih sposobnosti v starosti, čeprav so dokazi na tem področju še vedno predmet nadaljnjih raziskav. Podatek, ki daje temu vprašanju težo, je zagotovo ta, da po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije danes z demenco živi več kot 55 milijonov ljudi, do leta 2050 pa naj bi to število po napovedih naraslo na približno 139 milijonov. Zato strokovnjaki poudarjajo pomen vsakodnevnih malih sprememb v prehrani, med njimi tudi rednega uživanja zelene listnate zelenjave.
Nosečnost je obdobje, ko telo potrebuje veliko hranil, med njimi tudi folate (med katerimi je najbolj znana folna kislina). Folati so vitamini skupine B, ki so pomembni za razvoj otrokovih možganov in živčevja. Po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje uživanje folne kisline pred zanositvijo in v zgodnji nosečnosti pomaga zmanjšati tveganje za okvare nevralne cevi pri otroku, zato zdravstvene smernice ženskam v rodni dobi priporočajo zadosten vnos folata že pred načrtovano nosečnostjo.
Rukola je naraven vir folatov – 100 gramov jih vsebuje okoli 97 mikrogramov, kar je po podatkih USDA skoraj četrtina priporočenega dnevnega vnosa. To seveda ne pomeni, da lahko rukola nadomesti prehranska dopolnila, ki jih nosečnicam predpiše zdravnik, je pa lahko koristen dodatek k uravnoteženi prehrani – podobno, kot smo pisali že pri drugih sezonskih živilih, ki podpirajo zdravje.
Čeprav se sliši nekoliko eksotično, je rukola v resnici zelo preprosta za uporabo – in pogosto precej cenejša od večine prehranskih dopolnil. Uporabite jo lahko na več načinov:
V italijanskih kuhinjah jo pogosto najdemo kot dodatek na pici, najbolj znana je pizza z rukolo in pršutom. Gre za preprost recept, ki je v zadnjih letih postal priljubljen tudi po svetu.
V ljudski medicini se rukola že stoletja uporablja kot naravno krepčilo. V starih zapisih z območja Sredozemlja so jo priporočali kot rastlino, ki naj bi "čistila kri" in pomagala pri prebavi. Danes vemo, da so za morebiten blagodejen učinek na prebavo najverjetneje zaslužne predvsem vlaknine, ki pospešujejo delovanje črevesja.
Ljudska izročila govorijo tudi o tem, da naj bi rukola spodbujala vitalnost. V starem Egiptu naj bi jo uživali že faraoni, v antičnem Rimu pa so jo mešali z vinom. Za takšnimi zgodbami stoji tudi nekaj znanstvene osnove: rukola vsebuje minerale, kot sta cink in selen, ki sodelujeta pri številnih presnovnih procesih v telesu, med drugim tudi pri delovanju ščitnice – o kateri smo podrobneje pisali v tem prispevku.
Nekatere evropske raziskave povezujejo prehrano, bogato z listnato zelenjavo, z manjšim tveganjem za srčno-žilne bolezni in daljšo pričakovano življenjsko dobo, čeprav se natančne številke med posameznimi študijami precej razlikujejo. Zanimivo je tudi, da velja Italija, kjer je rukola stalnica na jedilniku, za eno od evropskih držav z razmeroma nizko stopnjo srčno-žilnih obolenj – čeprav gre pri tem zagotovo za sovpliv celotnega načina prehranjevanja in življenja, ne le enega samega živila. Podobno smo že pisali pri svežih sadnih sokovih, ki negujejo srce, jetra in imunski sistem.
V času, ko nas obkrožajo prehranska dopolnila, tablete in dragi uvoženi "superfoods", je lepo vedeti, da imamo tudi doma na voljo nekaj, kar je poceni, dostopno in dobro raziskano. Rukola je prav to. Ni treba spremeniti celotne prehrane – dovolj je, da vsak dan dodate pest rukole k svojemu obroku.
Že 50 gramov rukole na dan po podatkih USDA pokrije več kot polovico dnevne potrebe po vitaminu K, lep del potrebe po vitaminu C in pomemben delež dnevne potrebe po folatu in železu. In vse to z manj kalorijami, kot jih ima majhen košček čokolade. Če vas zanima, koliko hranil dejansko zaužijete čez dan, si lahko pomagate tudi z orodji za spremljanje prehrane, kot je aplikacija Prehransko oko, ali s Peek & Cook, ki iz živil, ki jih imate doma, predlaga recepte.
Čeprav pogosto spregledana, je rukola rastlina, ki na majhnem prostoru združuje okus in hranilno vrednost. Po nekaterih ugotovitvah lahko pripomore pri nadzoru telesne teže, podpira zdravje oči, kosti in – v okviru uravnotežene prehrane – tudi zdravo nosečnost. Ob vsem tem je enostavna za uporabo in dostopna prav vsakomur.
Morda je prav zdaj čas, da ji namenite malce več prostora na svojem krožniku – ne le zaradi okusa, temveč tudi zato, ker gre za enega redkih živil, ki ponudi toliko hranil za tako malo kalorij. Včasih je dober del odgovora na vprašanje zdrave prehrane res skrit v preprostem zelenem listu, ki ga imamo pred nosom.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
