Ko se roke začnejo tresti: kdaj je to le telo, ki opozarja, in kdaj je čas za alarm?

Predstavljajte si trenutek, ko poskušate skodelico kave prenesti od pulta do mize, pa se vam roka trese tako, da polovico razlijete po tleh. Ali pa sedite za mizo z družino, dvignete žlico juhe, pa vam prsti preprosto nočejo mirovati. Za marsikoga je to prva misel: "Ali je z mano nekaj resno narobe?" V veliki večini primerov odgovor ni zaskrbljujoč, a telo s tresenjem vseeno nekaj sporoča – vprašanje je le, ali gre za prehiter dan brez kosila ali za znak, ki si zasluži pozornost zdravnika.

Podobno izkušnjo je pred časom opisala tudi znanka, ki dela kot vzgojiteljica v vrtcu. Nekaj mesecev je opažala, da se ji med popoldanskim odmorom, ko po dveh skodelicah kave in brez pravega kosila steče nazaj med otroke, roke rahlo tresejo. Sprva je posumila na nekaj resnega, a ko je uredila urnik obrokov in zmanjšala količino kave, je tresenje po nekaj tednih povsem izginilo. Njena izkušnja lepo pokaže, kako pogosto je vzrok za tresoče roke skrit v čisto vsakdanjih navadah – ne v bolezni.

Kaj sploh je fiziološki tremor?

Tresenju rok oziroma drhtavici strokovno rečemo tudi fiziološki tremor in ta sam po sebi ni nevaren. Vsak človek ga v majhni meri ima – gre za povsem naraven pojav, ki ga v mirovanju običajno sploh ne opazimo. Lahko pa postane zelo moteč, ko začnemo polivati juho ali ne moremo mirno spiti skodelice kave. Po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za nevrološke motnje in možgansko kap (NINDS) je fiziološki tremor pravzaprav prisoten pri vseh ljudeh, le da ga različni sprožilci – stres, utrujenost, mraz, kofein – naredijo bolj opazen.^[1] Če tresenje v popolnem mirovanju povsem izgine, po navadi ni razloga za skrb.

Najpogostejši - in povsem nedolžni - vzroki

Tresenje rok lahko nastane po zaužitju prevelike količine kofeina. Ameriška klinika Cleveland Clinic med sprožilce ojačanega fiziološkega tremorja uvršča prav kofein, alkohol, določena zdravila, utrujenost in tesnobo.^[2] Če opažate, da vas po drugi ali tretji kavi začne "tresti", morda ni odveč prebrati, kdaj je znak, da s kavo pretiravate.

Prav tako do tresenja pogosto pride, kadar preskakujemo obroke ali smo lačni – pri čemer velja ločiti pravo lakoto od "lačnih oči": tresavica je praviloma znak prave, fiziološke lakote, ko telesu primanjkuje energije za normalno delovanje mišic in živčevja. Po nekaterih ugotovitvah gre v takih primerih pogosto za blažjo obliko reaktivne hipoglikemije, torej prehitrega padca krvnega sladkorja po neenakomernem prehranjevanju, o čemer smo pisali tudi v prispevku Sladkarije na prazen želodec: zakaj jih telo ne mara. Podobne mehanizme, torej hitre vzpone in padce energije po obroku, natančneje razlagamo tudi v članku Alarm, ko je telo (pre)polno sladkorja, medtem ko je splošni pregled vzrokov za stalno lakoto na voljo v prispevku 5 razlogov, zakaj ste vedno lačni.

Tresavico lahko povzročajo tudi nekatera zdravila oziroma njihove kombinacije, ki dodatno obremenijo telo. Ameriški inštitut NINDS med vzroke tremorja izrecno uvršča stranske učinke posameznih zdravil, prav tako pa opozarja, da lahko k tresenju prispevata tudi jetrna ali ledvična odpoved.^[1] Če opazite, da se je tresenje pojavilo kmalu po uvedbi novega zdravila, je smiselno o tem povprašati zdravnika ali farmacevta – morda gre le za vprašanje odmerka ali zamenjave preparata.

Kdaj tresenje kaže na nekaj več

Prehodno, občasno tresenje je pri večini ljudi znak, da so prenapeti, preutrujeni, pod stresom, ali pa preprosto ne jedo dovolj redno in telesu primanjkuje energije. Vendar pa obstaja tudi t. i. esencialni tremor – najpogostejša oblika netreziranega tresenja, ki se po podatkih Cleveland Clinic navadno pojavi po 40. letu starosti in je v približno polovici primerov dedna, kar pomeni, da ima obolela oseba vsaj enega bližnjega sorodnika s podobnimi težavami.^[2] Če se torej tresenje pojavlja pogosteje in ni jasno povezano z lakoto ali kofeinom, je smiselno o tem spregovoriti z zdravnikom, ki lahko z nekaj preprostimi testi oceni, ali gre za esencialni tremor ali kaj drugega.

Kaj vse nam lahko tresenje rok sporoča

Poleg strahu, utrujenosti in mraza se za občasnim tresenjem rok po nekaterih ugotovitvah lahko skrivajo tudi znaki motenj v delovanju ščitnice, ledvic in jeter, v redkejših primerih pa tudi težave na področju malih možganov. Ameriški NINDS med možnimi vzroki tremorja izrecno navaja prekomerno delovanje ščitnice (hipertirozo) ter jetrno ali ledvično odpoved, ki lahko poškodujeta določena področja možganov, odgovorna za nadzor gibanja.^[1]

Prav povezava med ščitnico in tresočimi se rokami je pogosto spregledana. Mayo Clinic Health System pojasnjuje, da hipertiroza lahko povzroči spremembe telesne teže, tresenje rok, pretirano lakoto, tesnobo, potenje ter hiter ali neenakomeren srčni utrip – pri čemer gre lahko za enake simptome, kot jih povzročajo tudi menopavza, kofein, uživanje alkohola ali nizek krvni sladkor, zato je razlikovanje brez zdravniškega pregleda težko.^[3] Če vas zanima domač in enostaven način, kako doma preveriti, ali z vašo ščitnico morda ni vse v redu, si lahko preberete tudi naš prispevek Kako z listom papirja preveriti delovanje žleze ščitnice?, kjer je opisan preprost test, s katerim boste dobili prvi občutek, ali je smiselno obiskati endokrinologa. Če je diagnoza hipotiroze že postavljena, si lahko pomagate tudi s članom Kaj jesti ob preslabem delovanju ščitnice, za tiste, ki jih zanima vloga posameznih hranil, pa priporočamo tudi Živila z največ selena za zdravje ščitnice.

Zato je pomembno, da sami pri sebi – po možnosti skupaj z zdravnikom – ugotovite, kaj od naštetega najbolj vpliva na mirnost vaših rok. Vodenje kratkega dnevnika (kdaj se tresenje pojavi, kaj ste pred tem jedli ali pili, kakšno je bilo vaše počutje) lahko zdravniku močno olajša postavitev diagnoze.

Vloga rednih obrokov in hranil

Če se tresavica zmanjša po zaužitem obroku – najpogosteje se to dogaja zjutraj, na tešče – potem poskrbite, da boste čez dan jedli enakomerno in dovolj pogosto. Po nekaterih ugotovitvah naj bi bila pri delu ljudi, ki se pritožujejo nad občasnim tresenjem rok, glavni krivec prav nezadostna ali neredna prehrana, zato je vzpostavitev rednega ritma obrokov pogosto prvi in najlažji korak k izboljšanju. Pomagajo lahko obroki, bogati z beljakovinami in počasnimi ogljikovimi hidrati, ki krvni sladkor držijo bolj stabilen – podobno kot to velja tudi pri preprečevanju hipoglikemičnih epizod, ki jih natančneje opisuje slovenski portal o sladkorni bolezni Cista Petka.^[4]

Ne gre spregledati niti vloge magnezija, ki sodeluje pri sproščanju mišic in uravnavanju živčnega sistema – njegovo pomanjkanje lahko med drugim prispeva k mišični napetosti in nemiru. Več o tem, kako stres in sodobna prehrana izčrpavata zaloge tega minerala, si lahko preberete v prispevku Nizka raven magnezija in srčno-žilne bolezni.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč

Kratkotrajno, blago tresenje rok, ki izgine v mirovanju in je povezano z znanim sprožilcem (kava, stres, lakota, novo zdravilo), običajno ni razlog za skrb. Priporočljivo pa je obiskati zdravnika, če:

• se tresenje pojavlja pogosto ali se z leti stopnjuje,
• vam onemogoča vsakodnevna opravila, kot so pisanje, oblačenje ali prehranjevanje,
• se pojavi nenadoma in brez očitnega razloga,
• ga spremljajo drugi znaki, kot so hujšanje, pospešen srčni utrip, občutek vročine ali mraza, oteklina na vratu, rumenkasta koža ali sprememba razpoloženja.

Zdravnik lahko po potrebi predpiše krvne preiskave (med drugim za delovanje ščitnice, jeter in ledvic ter raven krvnega sladkorja) in glede na izvide predlaga nadaljnje ukrepe. Pri blažjih, funkcionalnih oblikah tresenja marsikdo občuti izboljšanje že z urejenim ritmom prehranjevanja, zmanjšanim vnosom kofeina in boljšim obvladovanjem stresa, brez potrebe po zdravilih.

Viri:
[1] National Institute of Neurological Disorders and Stroke (NIH) – Tremor
[2] Cleveland Clinic – Tremor: What It Is, Causes & Treatment
[3] Mayo Clinic Health System – Diagnosing Thyroid Conditions
[4] Cista Petka – Hipoglikemija

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.