Jutranja kava na tešče: razvada, ki vas ne zbudi, ampak utrudi

Čeprav ima kava veliko koristnih sestavin in je celo priporočljiva pri celi vrsti bolezni, pa obstajajo trije pomembni razlogi, zakaj je pred požirkom kave dobro narediti vsaj grižljaj nečesa drugega (pajs banane je povsem v redu).

1. Kava spodbuja nastanek želodčne kisline
Kava "napade" želodčno kislino, zato lahko nastanejo prebavne motnje in zgaga. Najbolj nenavadno je to, da se ti simptomi lahko pojavijo nekaj ur kasneje, celo naslednji dan, ali ponoči. Poleg tega kava najprej poviša pritisk, potem pa ga zniža, kar povzroča dehidracijo. Če pijete kavo zjutraj, je lahko telo čez dan dehidrirano, utrujeno in bolj izpostavljeno boleznim in celo nekaterim trajnim boleznim (bolečine v sklepih, težave z ožiljem ...). Priporočljivo je, da po skodelici kave, popijete vsaj 3 dcl vode (priporočljivo je spiti še več!).



2. Kava vas zbudi. To ni res!
Ameriški znanstveniki so odkrili, da kava sploh nima prebujajočega učinka, poleg tega je zjutraj nivo kortizola pri večini ljudi že tako visok, da je kava z zbujevalnim učinkom, mit, ki ne drži. Kortizol, kot stresni hormon, zjutraj pri ljudeh prebudi presnovo. Ima pa kava nasproten učinek. Zavira delovanje kortizola, zato traja prebujanje pri kavopivcih tudi do 3-krat počasneje. prav tako je počasnejše tudi vračanje tega hormona na običajno raven, zato so jutranji pivci kave pogosto bolj nervozni in izpostavljeni stresu.

3. Kava utruja
Jutranji učinki kave utrujajo organizem. Zato je vedno dobro narediti grižljaj prave hrane, ker bo to veliko bolje prebudilo organizem, ga spravilo v pogon, predvsem pa se bo nivo kortizola normalno hitro vrnil na običajen nivo. Pomaga tudi, če kavi dodate malo mleka, masla, v zadnjem času je moderen tudi cimet. Na ta način bo stranskih učinkov jutranje kave bistveno manj.

Upoštevajte te nasvete, ker prihajamo v najzahtevnejši del leta, ko se jesen spremeni v zimo, kar močno obremeni našo organizem. Zato je to tudi čas največ bolezni.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.