
Poletno jutro, termometer že ob osmih kaže skoraj 30 stopinj, vi pa v roki držite tretjo skodelico kave tega dne. Če se v tem prepoznate, velja vedeti, da po mnenju nekaterih strokovnjakov za prehrano pitje kave v skrajni poletni vročini morda ni najboljša izbira. Vpliv kofeina na razgreto telo naj bi bil namreč po nekaterih ocenah tudi do desetkrat izrazitejši, zato so lahko tudi telesne reakcije očitnejše. Nekatere raziskave nakazujejo, da se učinki kofeina začnejo krepiti pri temperaturah okoli 32 stopinj Celzija in več. Zato ljubiteljem kave v vročih poletnih dneh mnogi nutricionisti priporočajo, da si skodelico privoščijo predvsem v jutranjih urah, ko so temperature še nižje.
Znanka, ki že leta živi v Sredozemlju, kjer poletja znajo biti neusmiljeno vroča, pripoveduje, da je nekoč v juliju spila dve kavi popoldan, tik pred kosilom na terasi. Sledili so ji glavobol, občutek suhih ust, ki ga ni pregnal še tako velik kozarec vode, in nočno metanje s postelje na posteljo, ko sploh ni mogla zaspati. Od takrat kavo pije le še zjutraj, po kosilu pa poseže po ledenem čaju ali vodi z limono. Njena izkušnja ni osamljena – podobno poročajo mnogi, ki so poletja preživljali v vročih krajih, kjer telo zaradi visokih temperatur tako ali tako deluje na višjih obratih.
Poleti tako ali tako spimo slabše in manj kakovostno kot pozimi. Ko nam je mraz, se pokrijemo in telo hitro najde ravnovesje. Ko pa je vroče, se v telesu sprožijo procesi ohlajanja, ki delujejo vso noč. Če so poletne noči prevroče, se telo v resnici sploh ne umiri – strokovnjaki za spanje opozarjajo, da nočne temperature nad približno 22 stopinj Celzija že lahko poslabšajo kakovost spanca (Sleep Foundation). Marsikdo je na lastni koži izkusil, da se v hribih ali planinah poleti spi veliko bolje kot v dolini. Če k vročim nočem dodamo še budnost, ki jo povzroča kofein, kombinacija precej obremeni telo.
Kofein lahko po nekaterih podatkih začasno zviša krvni tlak in pospeši srčni utrip, pri občutljivejših posameznikih pa občasno povzroči tudi zaznavanje preskakovanja utripa. Podobno se lahko zgodi, ko učinek kofeina mine – tlak lahko nenadoma pade, utrip se upočasni. Take nagle spremembe telo praviloma težje prenaša, poleti, ko se mora hkrati truditi ohranjati telesno temperaturo, pa je to lahko še dodatna obremenitev. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da vročinski valovi na splošno povečujejo tveganje za srčno-žilne zaplete, zlasti pri starejših in kronično bolnih (WHO – Heat and health). Če imate srčno-žilne težave ali jemljete zdravila, se o primerni količini kofeina v vročih dneh vedno posvetujte z zdravnikom.
Kava ima blago dehidracijski učinek, kar lahko dolgoročno prispeva k bolj suhi koži in pospešuje nastanek gubic. To velja ne glede na temperaturo zraka, poleti, ko telo tako ali tako izgublja več tekočine s potenjem, pa je učinek lahko še opazneje izrazit.
Potenje je eden glavnih mehanizmov, s katerimi se telo poleti hladi. Zato je še posebej pomembno, da čez dan pijemo dovolj tekočine, saj telesu sicer hitro lahko zmanjka vode. Ker kofein deluje blago diuretično, lahko dodatno spodbuja izločanje tekočine, kar poleti pospeši tveganje za dehidracijo. Pri tem se s potom ne izgublja le voda, temveč tudi dragoceni minerali, kot so železo, kalcij in magnezij. Nezadostna hidracija in izguba mineralov lahko poleti prispevata k splošni utrujenosti in slabšemu počutju, zato mnogi nutricionisti priporočajo, da poleti poleg vode uživamo tudi hrano, bogato s temi minerali (EFSA – priporočila glede vnosa hranil).
Kofein lahko spodbudi izločanje stresnih hormonov, kot sta adrenalin in kortizol. Če se ob tem zadržujemo v zaprtih, gneče polnih prostorih, se lahko pri nekaterih ljudeh rahlo dvigne raven sladkorja v krvi, tudi če pijemo nesladkano kavo brez mleka. Kombinacija vročine, tesnega prostora, pospešenega utripa in pomanjkanja tekočine lahko pri občutljivejših posameznikih prispeva k občutkom notranje napetosti in nemira. Mayo Clinic svetuje zmerno uživanje kofeina in prilagajanje vnosa tekočine glede na vremenske razmere (Mayo Clinic – kofein in zdravje).
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
