Prve simptome visokega holesterola lahko občutimo že med hojo

Holesterol je na prvi pogled nekaj nedolžnega – snov, ki jo telo potrebuje, da lahko tvori zdrave celice, hormone in celo vitamine. A podobno kot ogenj, ki pogreje dom ali pa ga požge, je tudi holesterol lahko naš prijatelj ali sovražnik. Ko ga je preveč, začne počasi in tiho škodovati – kot nevidni sovražnik, ki leta deluje iz ozadja.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je prav visok holesterol eden glavnih dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja. Te pa letno povzročijo več kot 17,9 milijona smrti po vsem svetu, kar pomeni kar 32 % vseh smrti. In kar je najhuje – večina ljudi sploh ne ve, da ga ima previsoko.

Ko telo začne opozarjati – najprej v nogah

Morda se sprašujete, kako sploh lahko vemo, da imamo težave z njim, če pa ne boli. Res je, da visok holesterol dolgo časa ne pokaže nobenih znakov. Vendarle pa obstaja nekaj zgodnjih namigov, ki jih lahko opazimo, če znamo prisluhniti telesu.

Eden prvih znakov se lahko pokaže prav med hojo. Če vam začnejo noge nenavadno boleti, posebej med hojo po stopnicah, pri teku ali daljši hoji, gre lahko za nekaj več kot le starostno utrujenost. Bolečina pogosto popusti, ko se ustavimo, kar je značilno za stanje, ki ga medicina imenuje periferna arterijska bolezen. A da poenostavimo – gre za to, da je pretok krvi v noge oviran, ker so žile zamašene zaradi odvečnega holesterola.

In če pomislimo, da kri nosi kisik do vsake celice v telesu, postane jasno, zakaj nas telo opozarja z bolečino – noge dobesedno ne dobijo dovolj zraka.

Kaj pravijo zdravniki in študije?

Po podatkih britanske Nacionalne zdravstvene službe (NHS) lahko visok holesterol močno vpliva na krvni obtok po vsem telesu – ne le v srcu, ampak tudi v udih. Ko se začne nabirati na stenah arterij, te postanejo ozke in trde, kar upočasni pretok krvi. In če pride do popolne zamašitve, se lahko zgodi srčni infarkt ali možganska kap – kar sta najhujša zapleta.

Zanimivo je, da je kar 60 % odraslih Slovencev po podatkih NIJZ v skupini, ki ima povišane vrednosti holesterola, a jih velika večina tega sploh ne ve, ker ne opravljajo rednih pregledov krvi.

Znaki, ki jih ne smemo spregledati

Poleg bolečine v nogah lahko telo pošilja še druge, bolj subtilne znake. Eden izmed njih je mravljinčenje v prstih na rokah in nogah. Če se vam to dogaja pogosto, brez jasnega razloga, in še posebej ponoči, je čas, da se vprašate, če morda vaša kri ne teče več tako svobodno, kot bi morala.

In nato so tu še ksantomi – to so majhne, rumenkaste izbokline, ki se lahko pojavijo na rokah, nogah ali celo okoli oči. Mnogi mislijo, da gre za navadne maščobne bunkice ali bradavice, a v resnici gre za odlaganje holesterola pod kožo. Čeprav ne bolijo, so lahko jasen znak, da se v telesu nabira preveč holesterola. In zanimivo – pojavijo se lahko že pri mladih odraslih, še posebej, če gre za dedno obliko povišanega holesterola, ki jo ima približno 1 od 250 ljudi.

Kaj lahko naredimo?

Včasih so naše babice rekle: "Kri naj teče kot reka, ne kot blato." In imele so prav. Dandanes se pogosto zatekamo k tabletam, a obstaja tudi veliko naravnih pristopov, ki lahko pomagajo.

Mi že vrsto let spremljamo ljudske prakse, pa tudi znanstvene študije, in prišli smo do zanimivih ugotovitev:

• Česen je poznan po tem, da čisti žile. V raziskavi, objavljeni v reviji Journal of Nutrition, so ugotovili, da redno uživanje česna zniža holesterol za do 10 %.
  
  
• Laneno seme vsebuje veliko omega-3 maščobnih kislin, ki so znane po tem, da zmanjšujejo vnetja in uravnavajo holesterol. Ena žlica mletih semen na dan lahko naredi čudeže.
  
  
• Rdeč fermentiran riž (poznan tudi kot naravni statin) je bil v več študijah primerjana celo z zdravili proti holesterolu. V eni od raziskav je znižal slab holesterol (LDL) za kar 20 %.
  
  
• Artičoke, še posebej njihovi listi, so izjemno učinkoviti pri razstrupljanju jeter, ki so ključna za uravnavanje holesterola.
  
  
• Seveda pa brez gibanja ne bo šlo. že 30 minut hitre hoje na dan lahko izboljša pretok krvi, zmanjša tveganje za strdke in ugodno vpliva na raven maščob v krvi. Po podatkih Mayo Clinic lahko redna vadba zmanjša slab holesterol za 10–15 %, hkrati pa poveča tistega »dobrega« (HDL), ki pomaga odstranjevati presežke.

Kaj pa prehrana?

Če bi morali izpostaviti en ključni dejavnik za nastanek visokega holesterola, bi bila to prehrana. V Sloveniji povprečen prebivalec na dan zaužije več kot 100 gramov maščob, od tega kar polovico nasičenih, ki jih telo težko razgradi. Največ jih je v ocvrti hrani, mastnem mesu, sirih in slaščicah.

Po drugi strani pa živila, bogata z vlakninami, kot so stročnice, oves, jabolka in lanena semena, pomagajo, da se holesterol veže v črevesju in se izloči iz telesa.

Dober pokazatelj je študija iz Kanade, kjer so ljudi s povišanim holesterolom postavili na prehrano, ki temelji na rastlinskih vlakninah. V treh mesecih so v povprečju znižali slab holesterol za 13 % brez ene same tablete.

Preventiva je zlata vredna

Največ, kar lahko naredite zase, je to, da ne čakate na simptome. En sam krvni test vam pove vse: skupni holesterol, LDL (slab), HDL (dober) in trigliceride. Ta test stane le nekaj evrov ali pa je celo brezplačen v okviru preventivnih pregledov.

Mi verjamemo v moč preventive in poslušanja telesa. Če vas noge opozarjajo, če čutite mravljince ali opazite nenavadne izbokline, naj vam to ne vzame miru – naj vas spodbudi k dejanjem. Z malo znanja, spremembo prehrane in nekaj gibanja lahko naredite več, kot si morda predstavljate.

In kot bi rekli naši stari starši: če želiš živeti dolgo in zdravo, poslušaj, kaj ti govori telo, še preden ti zakriči srce.