
Verjetno se sprašujete: kaj so sploh vlaknine? Gre za tiste dele rastlinske hrane, ki jih naše telo ne more popolnoma prebaviti. A ravno to je njihova moč – ker se v našem telesu ne razgradijo do konca, naj bi po nekaterih ugotovitvah pomagale pri urejeni prebavi, občutku sitosti in uravnavanju krvnega sladkorja. Z drugimi besedami – delujejo kot metla, ki počisti odvečne snovi iz črevesja in nas dlje časa ohranja site.
Podobno izkušnjo je opisala tudi ena od naših bralk. Po dolgih mesecih neurejene prehrane je na priporočilo dietetičarke svoji prehrani preprosto dodala več vlaknin – ovsene kosmiče, stročnice, sadje s kožico. "Nisem pričakovala takšne spremembe v tako kratkem času," je zaupala po dobrem mesecu. "Že po dveh tednih sem se počutila lažje, manj napihnjeno, tudi sladkarij nisem več toliko pogrešala." Njena izkušnja ni osamljen primer – podobne zgodbe lahko preberete tudi v prispevku Nenasiten apetit: kako potešiti lakoto, ne da bi stradali, kjer je govora prav o vlogi stročnic in vlaknin pri obvladovanju lakote.
Pogosto citirana ameriška raziskava iz revije Journal of the American Dietetic Association (danes Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics) je primerjala prehrano oseb z zdravo telesno težo in njihovih vrstnikov s prekomerno telesno težo, ujemajočih se po starosti, spolu in višini. Ugotovitev je bila zanimiva: osebe z zdravo telesno težo so v povprečju zaužile precej več vlaknin in sadja kot njihovi prekomerno težki vrstniki.
Kar je zanimivo, obe skupini sta pogosto zaužili podobne količine sladkorja, kruha in mlečnih izdelkov. Razlika je bila predvsem v tem, koliko vlaknin je vsebovala njihova prehrana in katero sadje ali zelenjavo so izbirali. In to po mnenju avtorjev ni bilo naključje.
Po podatkih ameriške Cleveland Clinic naj bi le okoli 5 % odraslih dnevno zaužilo priporočenih 25 do 38 gramov vlaknin, povprečen Američan pa naj bi jih zaužil komaj okoli 16 gramov. Podobno sliko kažejo tudi evropski podatki – po pregledu za Nordijska prehranska priporočila naj bi odrasli v skandinavskih in baltskih državah v povprečju zaužili med 16 in 26 grami vlaknin na dan, kar je precej pod priporočenih 25 do 35 grami.
Čeprav vlaknine same po sebi vsebujejo skoraj nič kalorij, imajo lahko po nekaterih ugotovitvah opazen učinek na naše telo:
Zanimivo je, da v ajurvedski medicini vlaknine tradicionalno povezujejo predvsem z zelišči, kot je triphala – starodavna mešanica treh sadežev, ki se v ljudski medicini uporablja za podporo prebavi. Pri nas podoben, ljudsko izročen učinek pripisujejo lanenim semenom, otrobom, korenju, jabolkom s kožico in stročnicam – čeprav gre pri tovrstnih izročilih vedno za tradicionalna prepričanja, ne za klinično dokazana zdravila.
Največ jih je v polnozrnatih žitih, stročnicah, sadju s kožico, zelenjavi, oreških in semenih. Predelana hrana, ki sicer vsebuje nekaj vlaknin, je pogosto osiromašena že v postopku proizvodnje.
Razlike med izdelki so lahko precejšnje: medtem ko rezina bele bagete vsebuje le okoli 0,5 g vlaknin, ima rezina polnozrnatega kruha lahko tudi 3 do 5 gramov, polnozrnata pšenica pa lahko vsebuje tudi do 10 gramov vlaknin na 100 gramov izdelka, kot smo podrobneje opisali v prispevku Dehidrirana žitna zrna so zelo zdrava za naše telo. To pomeni, da lahko z eno samo izbiro zaužijete bistveno več koristnih snovi.
Sadje je še ena dobra izbira, a predvsem takrat, ko ga jemo celega in ne v obliki sokov – jabolko z olupkom vsebuje okoli 4 g vlaknin, jabolčni sok pa jih ima le za vzorec. Pregled desetih posebej vlakninsko bogatih živil, od fižola do avokada in ovsa, najdete v prispevku Fižol, avokado in oves: 10 živil, ki skrivajo več vlaknin, kot ste kdaj pomislili.
Raziskava POUNDS Lost, objavljena v reviji Journal of Nutrition, je pri udeležencih na nizkokalorični dieti spremljala povezavo med spremembo vnosa vlaknin in izgubo telesne teže. Ugotovili so, da so udeleženci, ki so najbolj povečali vnos vlaknin, v šestih mesecih v povprečju izgubili občutno več telesne teže kot tisti, ki so vlaknine povečali najmanj – sprememba vnosa vlaknin je bila v tej raziskavi celo najmočnejši samostojni napovednik uspešnosti hujšanja.
Podobno je pokazala tudi raziskava, o kateri je poročal Harvard Health, objavljena v reviji Annals of Internal Medicine: udeleženci, ki so si preprosto zadali cilj zaužiti okoli 30 gramov vlaknin na dan, so brez drugih sprememb prehrane izgubili primerljivo količino telesne teže, znižali krvni tlak in izboljšali odziv telesa na inzulin kot skupina, ki je sledila precej zahtevnejši dieti Ameriškega kardiološkega združenja. O podobnih učinkih polnozrnatih žit pri hujšanju pišemo tudi v prispevku Kako nam polnozrnata žita pomagajo pri hujšanju?, pa tudi v prispevku Hitreje do vitkejše postave.
Novejša analiza podatkov ameriške raziskave NHANES, objavljena v reviji Frontiers in Nutrition, je pri skoraj 40.000 odraslih pokazala, da je bil višji vnos vlaknin povezan z opazno nižjo verjetnostjo debelosti v primerjavi z najnižjim vnosom. Tovrstne povezovalne raziskave sicer ne dokazujejo vzročne zveze, a skupaj z drugimi izsledki nakazujejo, da bi lahko bile vlaknine koristen del prehranske sestavljanke pri vzdrževanju zdrave telesne teže.
Za prehod na vlakninsko bogatejšo prehrano ni treba narediti drastičnih sprememb. Pomaga že, če:
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da odrasli dnevno zaužijejo vsaj 25 gramov naravnih prehranskih vlaknin, poleg tega pa vsaj 400 gramov zelenjave in sadja na dan. Podobna priporočila navaja tudi ameriška Akademija za prehrano in dietetiko (Academy of Nutrition and Dietetics), ki svetuje približno 14 gramov vlaknin na vsakih 1.000 zaužitih kalorij, kar pri večini odraslih pomeni med 25 in 34 grami dnevno.
Žal ta priporočila po večini virov dosega le manjšina populacije. Prehranske raziskave sicer kažejo, da bi lahko zadostna količina vlaknin v prehrani prispevala k nižjemu tveganju za debelost, sladkorno bolezen tipa 2 in bolezni srca in ožilja, a šlo je za povezovalne, ne pa vzročne raziskave, zato je vsako tovrstno trditev treba jemati kot enega od kazalnikov, ne kot zagotovilo.
Mnogi zdravilci in herbalisti po svetu že stoletja poudarjajo pomen "hrane, ki nahrani in očisti" – gre za ljudsko modrost, ki se v marsičem prekriva s tem, kar danes o vlakninah ugotavlja sodobna prehranska znanost. Če se pogosto srečujete z napihnjenostjo, počasnejšo prebavo ali nihanjem telesne teže, je vredno preveriti, ali vaša prehrana vsebuje dovolj vlaknin – če pa gre za vztrajne ali izrazitejše težave, je vsekakor smiselno poiskati mnenje zdravnika ali kliničnega dietetika, saj imajo lahko podobni simptomi tudi druge vzroke.
Vlaknine so eno izmed pogosto spregledanih, a po izsledkih številnih raziskav dokaj vplivnih hranil, ko gre za ohranjanje ali doseganje zdrave telesne teže. Ne delujejo čez noč, njihova moč pa je predvsem v dolgoročnem, postopnem učinku. Če boste dan začeli s skodelico ovsene kaše, za kosilo izbrali solato z lečo in za večerjo ržen kruh z zelenjavno mineštro, boste po izsledkih omenjenih raziskav naredili nekaj koristnega za svoje telo.
In nenazadnje – skrb za dovolj vlaknin v prehrani ni le vprašanje posamezne hranilne snovi. Je del širše, uravnotežene prehranske navade, ki jo je vredno graditi počasi in vztrajno.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
