Telo vam razkriva resnico: kje se kopiči maščoba in kaj to pove o vas

Postavite se pred ogledalo in za trenutek pozabite na številko na tehtnici. Telo namreč pogosto pove veliko več kot kilogrami – pove, kje ste v zadnjih mesecih ali letih malce popustili, in kje bi lahko z majhnimi spremembami dosegli največ. Znanstveniki so v grobem opredelili pet mest, kjer se pri ljudeh najpogosteje kopiči odvečna maščoba. Da bi se je znebili, po njihovih ugotovitvah ne zadošča le nadzorovana in uravnotežena prehrana, temveč tudi redna telesna aktivnost – in to ne kar poljubna, temveč tista, ki je usmerjena v prave mišične skupine.

Znanka, ki je pred leti po dolgotrajnem sedečem delu opazila, da se ji je pas kljub približno enaki teži vidno povečal, je povedala, da ji je največ pomagalo prav to, da je najprej ugotovila, kje se ji maščoba nabira – šele nato je vedela, na kateri del vsakdana naj se dejansko osredotoči. Namesto splošnega "manj jesti, več se gibati" je ciljno vključila kratke večerne sprehode in postopoma omejila prigrizke pozno zvečer. Po nekaj mesecih, pravi, ji ni bilo lažje le v oblačilih, temveč predvsem v energiji čez dan.

Cona 1: zgornji del telesa – prsi, roke, hrbet

Pogosto se višek kilogramov najprej pozna na mišicah rok, na hrbtu, v predelu prsnega koša in seveda na trebuhu. To območje je po nekaterih opažanjih strokovnjakov pogosto povezano s pomanjkanjem telesne dejavnosti. Da bi maščobo na tem območju zmanjšali, je smiselno bolj nadzorovati vmesne prigrizke (v zdravo prehranjevanje je koristno vključiti tudi druge člane družine) in postati športno aktivnejši. Že preproste vaje, kot so počepi, sklece in trebušnjaki, lahko po mnenju vadbenih strokovnjakov opazno pripomorejo. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v svojih smernicah za odrasle priporoča vsaj 150 do 300 minut zmerne telesne dejavnosti na teden, skupaj z vajami za krepitev mišic vsaj dvakrat tedensko. Če vas zanima, kateri znaki telesa še kažejo na premalo gibanja, si lahko preberete tudi prispevek 8 znakov, da se morate več gibati.

Cona 2: predel okrog trebuha in ledveni del hrbta

Kadar se maščoba nabira prav na tem območju, je po nekaterih ugotovitvah pogosto povezana s povišano ravnjo stresnega hormona kortizola. Raziskava, objavljena v reviji Obesity Reviews, nakazuje, da je trebušna (visceralna) maščoba lahko del telesnega odziva na dolgotrajen stres, saj kortizol spodbuja prav to vrsto kopičenja maščob. Za zmanjšanje ravni stresa se kot koristni tehniki pogosto omenjata joga in pilates, pomaga pa lahko tudi sproščujoča kopel. Kar zadeva prehrano, je priporočljivo seči po živilih, bogatih z vlakninami, vitamini in minerali, za nekaj časa pa je smiselno povsem izpustiti alkohol. Več o tem, kako kortizol vpliva na telo in spanec, si lahko preberete v prispevkih Hormon, ki uničuje telo in Nas mora skrbeti preveč ali premalo kortizola?, o povezavi med kortizolom in hujšanjem pa v članku 3 hormoni, ki (lahko) preprečujejo hujšanje.

Cona 3: celoten hrbet, trebuh in prsni koš

Če se maščoba nabira prav na tem širšem območju, je to po nekaterih opažanjih pogosto povezano s prevelikim uživanjem mastne in hitro pripravljene ulične hrane. Lahko je tudi pokazatelj, da obroke preskakujete in se nato ob priložnosti prenajedate, ker čez dan preprosto ne jeste dovolj redno. Po drugi strani je to lahko tudi znak premalo telesne dejavnosti. Če želite v tem pogledu kaj spremeniti, je koristno jesti več manjših obrokov čez dan (strokovnjaki pogosto omenjajo okvirno 5 obrokov) in se gibati vsaj 30 minut dnevno – priporočata se predvsem plavanje in tek. O tem, katera živila po nekaterih ugotovitvah pomagajo pri zmanjševanju trebušne maščobe, pišemo v prispevku 10 živil, ki zmanjšujejo trebuh, o splošnih pristopih k izgubi trebušne maščobe pa v članku Trebušna maščoba: kako se je znebiti na naraven in učinkovit način.

Cona 4: trebuh, stegna in zadnjica

To območje je po nekaterih opažanjih pogosto izpostavljeno pri ženskah in je največkrat povezano s pomanjkanjem telesne aktivnosti. Koristi lahko kolesarjenje in druge vaje, ki krepijo mišice spodnjega dela telesa. Pri prehrani je priporočljivo piti dovolj tekočine, občasno pa si lahko privoščite tudi "vodni dan", namenjen predvsem lažji, bolj hidrirani prehrani. Zadrževanje tekočine v telesu je pogosto povezano tudi s premalo gibanja in beljakovin v prehrani, o čemer podrobneje pišemo v člankih Kako se znebiti vode iz telesa in zakaj? in Kako se znebiti napihnjenosti in zastajanja vode v telesu.

Cona 5: trebuh, zadnjica in noge

To območje je nekoliko nižje kot pri četrti coni in je po nekaterih opažanjih prav tako pogostejše pri ženskah, med drugim tudi v obdobju nosečnosti. Tudi tu lahko pomaga kolesarjenje, pri prehrani pa je smiselno vključiti čim več živil z naravnim diuretičnim učinkom – lubenico, melono, kumare, peteršilj in limono – ki po ljudskem izročilu in nekaterih manjših študijah podpirajo naravno izločanje odvečne tekočine iz telesa. O tem, katera živila imajo tovrsten učinek, si lahko preberete v prispevkih Napitek proti raku, visokem pritisku, vnetjem in debelosti, ki ga vsako jutro pijeta Oprah in dr. Oz, Napitek iz lubenice in kokosovega mleka – vitaminsko bogat poletni obrok v kozarcu ter Lubenica + ingver: duo, ki razstruplja, blaži vnetja in razvaja brbončice hkrati.

Kaj si zapomniti

Mesto na telesu, kjer se najpogosteje nabira maščoba, po nekaterih ugotovitvah ni naključno – pogosto odraža kombinacijo ravni stresa, kakovosti spanca, prehranjevalnih navad in količine gibanja. Nobena od teh con seveda ni "usoda": z majhnimi, doslednimi spremembami v vsakdanu je po izkušnjah mnogih bralcev in strokovnjakov mogoče opazno vplivati na vse pet območij. Podrobneje o tem, zakaj je predvsem trebušna (visceralna) maščoba za zdravje bolj pomembna kot druge vrste maščobe, si lahko preberete v prispevku Zakaj je visceralna maščoba nevarna in nasveti za njeno zmanjšanje, znanstveno ozadje povezave med trebušno maščobo in tveganjem za srčno-žilne bolezni pa povzema sistematični pregled v reviji, dostopen prek National Center for Biotechnology Information (PMC).

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.