Rdeči čuvaj jeter in možganov

Naj vas kar takoj pomirimo: paradišnik seveda ni čudežno zdravilo, ki bi odpravilo posledice prekomernega pitja, pač pa se lahko s pomočjo paradižnika vsaj delno zaščitimo pred škodo, ki jo alkohol povzroča v telesu.

Alkohol je lahko tudi sovražnik



Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2023 naj bi povprečen Evropejec star nad 15 let popil kar 11,1 litra čistega alkohola na leto. Če prevedemo to v prakse vsakdanjega življenja, to pomeni približno 2 decilitra vina na dan. In to za vsakega, tudi tiste, ki sploh ne pijejo!

Ko alkohol pride v telo, ga morajo najprej predelati jetra, ki delujejo kot notranji čistilni servis. Medtem ko razgrajujejo alkohol, nastajajo prosti radikali, ki so drobni kemični delci, ki v telesu sprožajo oksidativni stres. Oksidativni stres pa je stanje, ko je v telesu preveč agresivnih molekul, ki uničujejo celice. Podobno kot rja, ki uničuje železo.

Posledica? Poškodbe jetrnih celic, ki lahko sčasoma vodijo v vnetje, zamaščenost jeter, cirozo in celo raka. Jetra si sicer veliko zapomnijo, a malo odpustijo.

Paradižnik v prahu: stara rešitev v novi obliki

V raziskavi, ki so jo opravili znanstveniki na področju biokemije (vir: Journal of Functional Foods, 2021), so podgane izpostavili dnevnemu odmerku alkohola, ki je znašal 100 gramov etanola na dan – to je ekvivalent 7 do 8 kozarcev vina, kar bi za človeka pomenilo precej opazno opitost.

V eksperimentu so podgane razdelili v tri skupine. Ena je prejemala paradižnikov prah, druga izvleček iz paradižnika, topen v maščobi, tretja pa čisti likopen, to je rdeče barvilo iz paradižnika, ki deluje kot antioksidant (zdravilna snov, ki zmanjšuje škodo prostih radikalov).

Rezultat je bil presenetljiv: v skupini, ki je prejemala paradižnikov prah, je kar 90 % podgan imelo manjše poškodbe jeter kot v drugih skupinah. V praksi to pomeni, da cela rastlina (v obliki prahu) deluje bolje kot njeni posamezni deli.

Možgani: tiha žrtev vsakega kozarca

Morda ste mislili, da alkohol najbolj škoduje le jetrom, vendar se posledice precej hitro poznajo tudi v možganih. Ena novejših raziskav (objavljena v Nutrition & Neuroscience, 2022) je pokazala, da že 30 gramov alkohola, kar ustreza dvema standardnima pijačama (recimo dvema decilitroma vina), lahko v samo 15 minutah povzroči poškodbo dednega materiala (DNK) v možganskih celicah.

Da, prav ste prebrali: že po enem kozarcu vina se v možganih začne uničevanje. A tukaj se zgodba obrne ... Če so raziskovalci tri ure pred pitjem alkohola možganske celice izpostavili likopenu, se je ta škoda zmanjšala. To pomeni, da je likopen v vlogi ščita, ki lahko možgane vsaj delno zaščiti pred uničujočimi učinki alkohola.

Kaj je torej najboljši način uživanja paradižnika?

V ljudskem zdravilstvu so že od nekdaj cenili celoten sadež: surov, kuhan in posušen. Domače paradižnikove omake, sušeni paradižniki v olju, paradižnikov sok: vse to ni le okusno, ampak tudi zdravilno. A kot kaže raziskava, je paradižnikov prah (to je posušen in zmlet paradižnik brez dodanega sladkorja ali soli) eden najbolj učinkovitih načinov, da si telo vzame najboljše iz paradižnika.

V 100 gramih posušenega paradižnika najdemo kar 46 mg likopena, medtem ko ima svež paradižnik povprečno le 3 mg likopena na 100 g. Torej, če si pripravite domačo paradižnikovo omako iz večjih količin paradižnika, bo učinek veliko močnejši kot, če pojeste en svež paradižnik v solati.

Kaj pravi znanost?

Po mnenju Ameriškega inštituta za raziskave raka (AICR) je uživanje hrane, bogate z likopenom, povezano z manjšim tveganjem za raka jeter in prostate, prav tako pa zmanjšuje sistemsko vnetje, ki je pogosto povezano s srčno-žilnimi boleznimi.

V eni izmed obsežnejših študij, ki je zajela več kot 40.000 moških, so raziskovalci s Harvarda ugotovili, da so tisti, ki so redno uživali paradižnikove izdelke, imeli 35 % manjše tveganje za razvoj raka na prostati. In čeprav ta podatek ni neposredno povezan z jetri ali možgani, kaže na to, da ima paradižnik celostni učinek na telo.

Ljudska modrost: če ste pregloboko pogledal v kozarec ..."

V starih časih so ljudje že intuitivno vedeli, da je paradižnik nekaj posebnega. Babice so rade kuhale domačo paradižnikovo omako s česnom, olivnim oljem in baziliko, ki je očistila telo in pomirila želodec po praznikih, kjer je bilo hrane in pijače preveč. Znale so tudi povedati, da "paradižnik krepi srce in bistri glavo". Ko danes gledamo rezultate sodobnih raziskav, se zdi, da je to več kot le vraža.

Kako lahko to znanje uporabimo v vsakdanjem življenju?

Če veste, da vas čaka večer z malo več vina ali piva, si že nekaj ur prej privoščite paradižnikovo juho, domač sok iz paradižnika ali žlico posušenega paradižnikovega prahu, zmešanega v smuti. Ne bo vam preprečilo vseh posledic, bo pa vašim jetrom in možganom pomagalo, da lažje prebrodijo stres.

Tudi, če sploh ne pijete alkohola, je paradižnik še vedno izjemno koristna hrana. Vključite ga v vsakodnevno prehrano, ne zaradi estetike, temveč zaradi dolgotrajnega zdravja.

Zaključek

Jetra in možgani so dva najbolj obremenjena organa sodobnega časa. Jetra, ker čistijo vse, kar damo vase. Možgani pa, ker morajo zdržati vse, kar vsak dan mislimo, čutimo in rešujemo. Če obstaja preprost in okusen način, da ju zaščitimo, zakaj ga ne bi izkoristili?

Paradižnik je pravi ljudski zaklad, včasih prezrt, danes pa znanstveno potrjen zaveznik našega zdravja. Ne pozabimo: preventiva je vedno boljša kot kurativa. In včasih se začne že z eno žlico paradižnikove omake.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.