Paradižnik kot ščit za jetra in možgane: kaj se zgodi, ko rdeče zelenjavo vzamemo resno

Naj vas kar takoj pomirimo: paradižnik seveda ni čudežno zdravilo, ki bi odpravilo posledice prekomernega pitja, pač pa nam lahko, po nekaterih ugotovitvah, vsaj delno pomaga zmanjšati škodo, ki jo alkohol povzroča v telesu.

Znanka, ki dela kot medicinska sestra na internem oddelku, mi je nekoč povedala zanimivo opažanje: pri bolnikih s težavami z jetri je pogosto opazila, da so tisti, ki so v svojo prehrano redno vključevali domačo paradižnikovo omako in sok, poročali o boljšem počutju. Seveda gre za osebno izkušnjo in ne za znanstveni dokaz, a jo je to spodbudilo, da je sama pobrskala po raziskavah – in presenetilo jo je, koliko trdnih temeljev ima ta "babičina modrost" v resnici.

Alkohol je lahko tudi sovražnik

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je povprečna letna poraba čistega alkohola v Evropski uniji okoli 11 litrov na prebivalca, starejšega od 15 let. Če to prevedemo v prakso vsakdanjega življenja, to pomeni približno 2 decilitra vina na dan – in to za vsakega, tudi za tiste, ki sploh ne pijejo.

Ko alkohol pride v telo, ga morajo najprej predelati jetra, ki delujejo kot notranji čistilni servis. Medtem ko razgrajujejo alkohol, nastajajo prosti radikali – drobni kemični delci, ki v telesu sprožajo oksidativni stres. Oksidativni stres je stanje, ko je v telesu preveč agresivnih molekul, ki lahko poškodujejo celice. Podobno kot rja, ki uničuje železo.

Dolgotrajna in prekomerna izpostavljenost temu procesu je po nekaterih ugotovitvah povezana s poškodbami jetrnih celic, vnetjem, zamaščenostjo jeter in v hujših primerih tudi s cirozo. Jetra si sicer veliko zapomnijo, a malo odpustijo.

Paradižnik v prahu: stara rešitev v novi obliki

V raziskavi znanstvenikov z Univerze Tufts v ZDA (objavljeno v reviji Archives of Biochemistry and Biophysics, 2015) so podgane izpostavili dnevnemu odmerku alkohola, ki je ustrezal približno 7 do 8 kozarcem vina – kar bi pri človeku pomenilo precej opazno opitost, če bi se to ponavljalo vsak dan.

Podgane so razdelili v tri skupine: ena je prejemala paradižnikov prah (torej cel, posušen paradižnik), druga izvleček iz paradižnika, topen v maščobi, tretja pa čisti likopen – rdeče barvilo iz paradižnika, ki deluje kot antioksidant (snov, ki pomaga zmanjševati škodo prostih radikalov).

Rezultat je bil presenetljiv: pri skupini, ki je prejemala paradižnikov prah, je bilo po poročanju raziskovalcev pri več kot 90 % živali opaziti manj poškodb jeter kot pri drugih dveh skupinah. Zanimivo je tudi, da izvleček in čisti likopen nista imela enakega zaščitnega učinka – kar nakazuje, da cela rastlina (v obliki prahu) deluje drugače kot njeni posamezni izolirani deli.

Možgani: tiha žrtev vsakega kozarca

Morda ste mislili, da alkohol najbolj škoduje le jetrom, a se posledice precej hitro poznajo tudi v možganih. Raziskovalci so v laboratorijskih pogojih (rezultati objavljeni v reviji Oxidative Medicine and Cellular Longevity) opazovali, kako se možganske celice (astrociti) odzovejo na kratkotrajno izpostavljenost alkoholu v koncentracijah, ki ustrezajo tistim v krvi po enem do dveh kozarcih pijače. Že v pol ure so opazili povečano oksidativno obremenitev celic.

Tukaj pa se zgodba obrne: kadar so celice pred izpostavitvijo alkoholu za nekaj ur predhodno "obdelali" z likopenom, je bila ta obremenitev manjša. To seveda ne pomeni, da lahko likopen izbriše škodo alkohola na možgane, kaže pa, da bi lahko deloval kot nekakšen dodaten ščit za celice, ko so pod stresom.

Kaj je torej najboljši način uživanja paradižnika?

V ljudskem zdravilstvu so že od nekdaj cenili celoten sadež: surov, kuhan in posušen. Domače paradižnikove omake, sušeni paradižniki v olju, paradižnikov sok za boj proti holesterolu (in še čemu!) – vse to ni le okusno, ampak tudi po nekaterih ugotovitvah koristno za zdravje. Kot kaže raziskava, je paradižnikov prah (torej posušen in zmlet paradižnik brez dodanega sladkorja ali soli) eden bolj učinkovitih načinov uživanja, saj je vsebnost likopena v njem bistveno višja kot v svežem paradižniku.

Če si pripravite domačo paradižnikovo omako iz večje količine paradižnika, bo torej učinek močnejši, kot če pojeste le en svež paradižnik v solati. Več o tem, kako in kdaj paradižnik pripravljati, da iz njega izvlečete čim več hranil, si lahko preberete tudi v prispevku Zakaj je poletje pravi čas, da jemo paradižnik vsak dan.

Kaj pravi znanost o širših koristih likopena?

Likopen je eden najbolj raziskanih rastlinskih antioksidantov, njegova vloga pri preprečevanju posameznih vrst raka pa se z novejšimi raziskavami dopolnjuje in včasih tudi spreminja. Ameriški inštitut za raziskave raka (AICR) na primer poudarja, da je bila povezava med paradižnikom in nižjim tveganjem za raka prostate v preteklosti ocenjena kot verjetna, novejši, natančnejši pregledi pa kažejo, da povezava ni tako jasna, kot je veljalo prej – zato je pri takšnih trditvah vedno smiselna zmerna previdnost.

Ena izmed bolj odmevnih študij s Harvarda (Giovannucci in sodelavci, objavljeno v reviji Journal of the National Cancer Institute) je pri skoraj 47.000 moških ugotovila, da so imeli tisti z največjim vnosom paradižnikove omake (dvakrat ali večkrat tedensko) tudi do 35 % nižje tveganje za razvoj napredovalega raka prostate v primerjavi s tistimi, ki so jo uživali redko ali sploh ne. Kljub temu gre za opazovalno študijo, ki dokazuje povezavo, ne pa nujno vzročne zveze – zato tega ne gre razumeti kot zagotovilo, temveč kot spodbuden podatek. Če vas zanima, kako likopen deluje tudi na druge dele telesa, si lahko preberete prispevek Eksplozija likopena, ki si jo morate privoščiti, o antioksidativni moči paradižnika v primerjavi z drugo hrano pa v članku Najboljši naravni antioksidanti.

Ljudska modrost: "če ste pregloboko pogledali v kozarec ..."

V starih časih so ljudje že intuitivno vedeli, da je paradižnik nekaj posebnega. Babice so rade kuhale domačo paradižnikovo omako s česnom, olivnim oljem in baziliko, ki naj bi po ljudskem prepričanju očistila telo in pomirila želodec po praznikih, ko je bilo hrane in pijače v izobilju. Rekle so, da "paradižnik krepi srce in bistri glavo". Ko danes gledamo rezultate sodobnih raziskav, se zdi, da v tem ni bilo le vraževerja.

Kako lahko to znanje uporabimo v vsakdanjem življenju?

Če veste, da vas čaka večer z malo več vina ali piva, si nekaj ur prej lahko privoščite paradižnikovo juho, domač sok iz paradižnika ali žlico posušenega paradižnikovega prahu, zmešanega v smuti. To vam ne bo preprečilo vseh posledic pitja, lahko pa vašemu telesu pomaga, da lažje prebrodi obremenitev.

Tudi če sploh ne pijete alkohola, je paradižnik še vedno izjemno koristno živilo. Vključite ga v vsakodnevno prehrano ne zaradi mode, temveč zaradi dolgoročnega zdravja – navsezadnje gre tudi za lepotni zaveznik kože, o čemer piše prispevek Paradižnik v službi lepote.

Zaključek

Jetra in možgani sta dva izmed najbolj obremenjenih organov sodobnega časa. Jetra, ker filtrirajo vse, kar zaužijemo. Možgani pa, ker morajo prenesti vse, kar vsak dan mislimo, čutimo in rešujemo. Če obstaja preprost in okusen način, da jih vsaj deloma podpremo, ga velja izkoristiti.

Paradižnik je ljudski zaklad, ki ga pogosto podcenjujemo, znanost pa v njem odkriva vse več zanimivih lastnosti. Ne pozabimo: preventiva je vedno boljša kot kurativa. In včasih se začne že z eno žlico paradižnikove omake.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.