
Vitamin C je eden najpomembnejših mikrohranil za naš imunski sistem, a marsikdo ne ve, da ga kava, stres in sladkarije tiho izpodrivajo iz telesa – preden sploh pride do celic. Teh pet navad vam pomaga, da iz vsake maline, pomaranče ali paprike izvlečete največ.
Pred kratkim mi je soseda zaupala, da je vsako zimo bolna najmanj trikrat. Jemala je vitamin C v tabletah, jedla pomaranče, pa nič – prehladi so se kar vrstili. Ko sva se pogovorila o njenih prehranskih navadah, se je hitro pokazalo: zjutraj dve kavi, med malico navaden jogurt s sladkarijami, večer pa pogosto pred televizorjem s prigrizki in ... stresom od dela. Vitamina C je imela dovolj, a vse napačne navade so ga sproti izpodrivale. Ko je začela upoštevati spodnje nasvete, je bila ta zima prvič brez prehlada.
Vitamina C ni nikdar preveč. Je topen v vodi, zato ga izgubljamo z izločanjem – to ni samo uriniranje, ampak tudi potenje. Telo venomer izgublja vlago in prav je tako, ker to pomeni, da naš organizem deluje, hranljive snovi pa krožijo: stare se nadomeščajo z novimi. Po podatkih portala Prehrana.si se pri običajnih vnosih v tankem črevesu absorbira od 80 do 90 odstotkov zaužitega vitamina C, pri večjih odmerkih pa se absorpcija bistveno zmanjša. Kako torej narediti, da bo naše telo iz hrane resnično potegnilo čim več tega dragocenega vitamina?
Vitamin C je izredno občutljiv na toploto – pri temperaturah višjih od 36 stopinj Celzija začne razpadati. Na splošno velja, da se je dobro izogibati preveč kuhanim, pečenim in ocvrtim živilom. Posebno pozorni bodite pri zeleno-listnati zelenjavi, kot so špinača, brokoli in zelje, ki sicer spadajo med najbogatejše naravne vire tega vitamina. Prav tako nikar ne lupite jabolk in hrušk, ker je pod lupino največ hranljivih snovi – seveda pa jih pred uživanjem temeljito operite!
Zanimivo priporočilo prihaja iz japonskih kuharskih krogov, ki smo ga opisali tudi na tej strani: zelenjavo operite v vodi pri 48–50 stopinjah Celzija, ker se pri tej temperaturi sproži proces zorenja in postane bolj hranljiva ter obstojnejša. Kuhanje na pari namesto v vreli vodi prav tako bistveno zmanjša izgubo vitamina C, saj vitamini ne prehajajo v vodo.
Sveže stisnjeni sadni sokovi so odlična rešitev – a jih spijte takoj po pripravi, ker stik s kisikom hitro razgrajuje vitamine in antioksidante. Temu se posvečamo tudi v članku o najboljših kombinacijah sadja za maksimalen izkoristek hranil.
Kofein je diuretik, kar pomeni, da telo proizvaja več urina, s čimer pa izloča tudi večje količine vitamina C. Kot opozarjamo v prispevku o hrani, ki jo je bolje izpustiti med boleznijo, je kofein eden od dejavnikov, ki odvzema telesu dragocene zaloge vitaminov. Ne, da bi morali kavo povsem opustiti – le pozorni bodite na to in poskrbite za "novo pošiljko" vitamina C. Kakšna grenivka ali vsaj pomaranča po kavi vedno dobro dene.
Velja omeniti, da kofein ni samo v kavi – skriva se tudi v čaju, energijskih pijačah in marsikaterem čokoladnem prigrizku. Skupna vsota se hitro sešteje. Priporoča se, da po vsakem skodelici kave popijete vsaj kozarec vode in zaužijete kakšen vir vitamina C.
To je pogosto spregledan dejavnik, a eden najpomembnejših. Kortizol, znan kot hormon stresa, ima v telesu ključno vlogo: zvišuje raven sladkorja v krvi, upočasnjuje prebavo in – kar je tu še posebej pomembno – zavira imunski sistem. S tem tvegate, da hrana ne bo pravilno predelana in hranila ne bodo pravilno usvojena.
Ko ste v kroničnem stresu, se absorpcija vitamina C v črevesju močno zmanjša. Razlog je preprost: telo v stresnem stanju preusmerja vire za takojšnje preživetje, ne pa za dolgoročno prehransko usvajanje. Kot navaja Vizita.si, hrana, bogata z vitaminom C – kot so citrusi, paprika in brokoli – sicer sama po sebi pomaga pri naravnem zniževanju kortizola, a le takrat, ko telo ni v stanju akutne preobremenitve.
Če veste, da imate s stresom težave, poskusite z globokim dihanjem skozi nos: vdih za štiri sekunde, zadržite za štiri, izdih za štiri. Ta preprosta tehnika aktivira parasimpatični živčni sistem in pomaga telesu, da preklopi iz stanja alarma v stanje mirovanja – in obenem popravi pogoje za boljšo absorpcijo hranil. Meditacija in redna aerobna vadba sta prav tako dokazano učinkoviti metodi za dolgoročno uravnavanje kortizola.
Sladkor velja za enega največjih motilcev izkoristka vitamina C in to z dobrim razlogom. Ko zaužijemo sladkor, se v telesu razgradi na glukozo – ta pa za vstop v celice uporablja enak transportni mehanizem kot vitamin C. Oba tekmujeta za ista "vrata" v celično membrano. Kadar je glukoze veliko, vitamin C preprosto ne pride v vrsto in se izloči iz telesa, ne da bi opravil svoje delo.
Zato je smiselno paziti na kombinacije: poleg pomaranče ne jejte sladkarij – vsaj ne pol ure pred ali po tem. Na ta mehanizem opozarjamo tudi v nasvetu o pravilnem jemanju vitaminov glede na čas obroka. Sladkor, še posebej rafinirani, ne vpliva negativno samo na vitamin C – načenja celoten prehranski izkoristek organizma, kar podrobno opisujemo v razdelku o alkalnih živilih, ki ohranjajo ravnovesje v telesu.
Dober nasvet za vsakogar: kadar posežete po citrusih ali hrani, bogati z vitaminom C, se izogibajte pijačam z dodanimi sladkorji – to velja za sladkane sadne sokove, limonade in gazirane pijače. Sveže stisnjen sok, brez dodanega sladkorja, je vedno boljša izbira.
Vitamin C je topen v vodi, zato ga vedno zaužijte skupaj z zadostno količino vode – vsaj kozarec. A pozor: voda ne sme biti preveč topla. Kot pojasnjujemo v članku o pravilnem času za jemanje prehranskih dopolnil, temperatura vode ne sme preseči 36 stopinj Celzija, ker sicer vitamin C razpade – enako kot pri kuhanju.
Za tiste, ki bi radi absorpcijo vitamina C dvignili na višjo raven, je zanimiva možnost tudi liposomalni vitamin C, pri katerem je vsaka molekula zaščitena v maščobnem mehurčku, ki jo ščiti na poti skozi prebavni sistem. Takšna oblika naj bi po nekaterih navedbah zagotavljala bistveno boljšo biorazpoložljivost, a se pred jemanjem prehranskih dopolnil vsekakor posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Za popolno sliko o imunskem sistemu in vlogi vitamina C pa si preberite še naš prispevek o jesenskih sokovih, ki krepijo odpornost.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:



