Kava, sok in mlečni izdelki med prehladom – kaj od tega vam lahko podaljša bolniško?

Grlo vas začne skeleti ob osmi uri zjutraj, do kosila je nos že popolnoma zamašen, zvečer pa vas čaka odločitev, ki jo sprejme skoraj vsak izmed nas: skodelica kave za bister pogled na dan, kozarec soka "za vitamine" ali topel kozarec mleka z medom, kot nas je učila že babica. In prav v tem trenutku marsikdo nevede naredi napako, ki prehlad podaljša za še kak dan ali dva.

Znanka, ki dela kot medicinska sestra v zdravstvenem domu, pravi, da vsako jesen opazi isti vzorec pri pacientih: tisti, ki med prehladom vztrajajo pri sladkih sokovih, ocvrti hrani in kozarčku vina "za razkuževanje", se v ambulanto vrnejo po podaljšano bolniško odsotnost pogosteje kot tisti, ki se v tem času raje držijo tople juhe, zelenjave in dovolj tekočine. Po njenih besedah gre redko za eno samo napačno odločitev, temveč za kopičenje malih razvad, ki jih telo v času, ko se bori z virusom, težje prenaša.

Čeprav se nam zdi, da vemo, kako "pravilno" prebolevati prehlad, znanost razkriva, da nekatere od naših najljubših tolažilnih navad imunskemu sistemu delo prej otežujejo kot olajšujejo – pri drugih, denimo pri kavi in mleku, pa je resnica bolj zapletena, kot smo mislili. Poglejmo, pri čem je pri vsakem posameznem živilu resnično treba biti previden.

1. Sadni sokovi iz trgovine

Kupljeni sadni sokovi so pogosto prava sladkorna bomba – tudi tisti, ki so deklarirani kot "100-odstotni". Visok vnos sladkorja po nekaterih ugotovitvah dodatno obremeni presnovo prav v trenutku, ko bi telo svojo energijo raje usmerilo v boj z virusom. Podobno tveganje predstavlja tudi sladkor, ki hrani škodljive bakterije v telesu, kar smo podrobneje razložili v prispevku Hrana, ki hrani bakterije in poslabša prehlad.

Namesto sladkanega soka iz trgovine je bolj priporočljiv svež, doma stisnjen sok iz citrusov, po možnosti brez dodanega sladkorja in nemešan z drugimi sestavinami. Preverjen recept za tak domač napitek, bogat z vitaminom C, najdete v prispevku Sok, ki vas bo branil pred prehladi in virusi.

2. Ocvrta hrana

Ocvrta hrana ni priporočljiva niti takrat, ko smo popolnoma zdravi, med boleznijo pa je še manj dobrodošla. Vsebuje namreč veliko nasičenih maščobnih kislin, ki po ugotovitvah raziskovalcev z Imperial College London lahko spodbudijo vnetne procese v telesu in obremenijo delovanje imunskih celic. Poleg tega ocvrta hrana obremenjuje prebavo in zavira delovanje nekaterih notranjih organov, prekomerno uživanje pa dolgoročno povezujejo tudi s povečanim tveganjem za nekatere druge zdravstvene težave.

Kateri drugi vsakdanji obroki lahko med boleznijo naredijo več škode kot koristi, smo strnili v prispevku Ko ste bolni, ne jejte teh živil.

3. Kava

Dolgo je veljalo prepričanje, da bi morali kavo ob prehladu za nekaj časa povsem opustiti, saj naj bi kofein kot močan diuretik povzročal dehidracijo že tako oslabelega organizma. Novejše raziskave, med njimi tudi tista z Univerze v Birminghamu, pa kažejo, da je slika nekoliko bolj zapletena: pri zmernem, rednem vnosu kave (do dve do tri skodelice na dan) telo hitro razvije toleranco na diuretični učinek kofeina, zato ta pri običajnih količinah po nekaterih ugotovitvah ne povzroča bistvene dodatne izgube tekočine.

To seveda ne pomeni, da je kava med boleznijo najboljša izbira – prekomerne količine (nad približno 400 mg kofeina) lahko dehidracijo vseeno pospešijo, poleg tega pa kofein lahko moti spanec, ta pa je za okrevanje ključen. Zlata sredina je torej zmernost: če ste navajeni jutranje kave, vam je verjetno ne bo treba povsem črtati, obvezno pa ob njej pijte dovolj vode ali blagega čaja, saj bolno telo tekočino potrebuje za učinkovito izločanje strupov.

4. Vložena zelenjava in kisla živila

Vložena zelenjava lahko med prehladom draži že tako občutljivo sluznico in po nekaterih ugotovitvah še okrepi vnetne procese v grlu in ustih. V času prehlada se je zato bolje izogibati kislim kumaricam, vloženi papriki, čebulicam in podobnim živilom.

Namesto tega raje posezite po sveže stisnjenih sokovih iz citrusov, ki jih ne mešajte z drugimi sestavinami – naravni sok pomaranče velja za eno boljših izbir, saj vsebuje precejšnjo količino vitamina C. Vendar velja opozorilo: obsežen sistematični pregled raziskav (t. i. Cochranov pregled) je pokazal, da vitamin C pri splošni populaciji ne prepreči nastanka prehlada, lahko pa po nekaterih ugotovitvah nekoliko skrajša njegovo trajanje. Več o tem, kaj o vitaminu C drži in kaj je zgolj mit, si lahko preberete v prispevku 8 stvari, ki jim verjamete, pa so zgolj miti: od vitamina C do zelene in začimb. Pri krepitvi odpornosti pa je vredno pomisliti tudi na cink, ki mu strokovnjaki pogosto pripisujejo vsaj tako pomembno vlogo kot vitaminu C – o tem podrobneje piše prispevek Kaj morate vedeti o cinku, da bi ostali zdravi.

5. Alkohol

Tako kot pretiran vnos kofeina lahko tudi alkohol povzroča dehidracijo, pri alkoholu pa gre tveganje še dlje. Po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za zlorabo alkohola in alkoholizem (NIAAA) alkohol moti delovanje imunskega sistema na več ravneh hkrati – slabša sposobnost telesa, da se bori proti okužbam, in lahko podaljša okrevanje po bolezni ali poškodbi. Raziskava iz leta 2022 je pokazala tudi, da alkohol za približno 27 odstotkov zmanjša sposobnost telesa, da učinkovito izloča sluz iz dihal, kar je še posebej izrazito pri starejših od 60 let, kot smo že pisali v prispevku Hrana, ki hrani bakterije in poslabša prehlad. Že en sam kozarec alkohola je zato med prehladom lahko odveč – in lahko bolezen po nepotrebnem podaljša.

6. Mlečni izdelki

Mlečni izdelki so pogosto na seznamu živil, ki se jim je treba med prehladom izogibati, saj naj bi spodbujali nastajanje sluzi in poslabšali kašelj. Vendar obsežen pregled raziskav, objavljen v strokovni reviji Archives of Disease in Childhood in povzet tudi na portalu ScienceAlert, kaže, da gre pri tem najverjetneje za mit brez trdne znanstvene podlage – mleko dejansko ne poveča količine sluzi v dihalih, občutek "gostejše" sline in izločkov pa je po mnenju avtorjev raziskave bolj posledica same teksture mleka kot pravega fiziološkega učinka.

Mlečni izdelki obenem vsebujejo beljakovine in vitamin D, ki ima po ugotovitvah raziskovalcev, objavljenih v reviji Nutrients in dostopnih tudi na strani ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH), pomembno vlogo pri uravnavanju imunskega odziva. Če vam mlečni izdelki sicer ne povzročajo prebavnih težav ali preobčutljivosti, jih med prehladom torej najverjetneje ni treba popolnoma izključiti – še vedno pa velja, da je za marsikoga v tem obdobju bolj prijazna izbira topla, lahko prebavljiva hrana.

Kaj torej resnično pospeši okrevanje?

Skupni imenovalec zgornjih ugotovitev je predvsem eno: telo med boleznijo najbolj potrebuje dovolj tekočine, lahko prebavljivo hrano in počitek. Zanimivo je, da niti telesna aktivnost sama po sebi ne skrajša trajanja prehlada – kot smo podrobneje razložili v prispevku Ali lahko z vadbo hitreje premagamo prehlad?, lahko intenzivna vadba med boleznijo okrevanje celo podaljša.

Namesto sladkanih sokov, ocvrte in kisle hrane ter alkohola raje posezite po topli juhi, sveže stisnjenih sokovih citrusov in dovolj tekočine čez cel dan – s tem boste imunskemu sistemu dali največ možnosti, da svoje delo opravi čim hitreje.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.