
Paradižnik skriva v sebi presenetljivo moč za nego kože – od naravne zaščite pred soncem do domačih mask za sijoč videz. Spoznajte, kako ga pametno vključiti v prehrano in vsakodnevno rutino.
Naslednjič, ko boste pri sosedu ali sorodnici opazili, da ima po petdesetem koža videz, ki mu ne bi verjeli, vprašajte, kaj j{-15447}. Prijateljica mi je pred leti povedala, da njena mama – že čez sedemdeset – vsako poletje pije paradižnikov sok iz lastnega vrta in si ob tem včasih podrsa obraz s svežim rezom paradižnika. "Njena koža je bolj napeta kot moja," se je smejala. "In brez kapljice kreme." Takrat sem to jemala kot šalo. Danes je ne.
Paradižnik namreč ni le okusen dodatek k jedem, temveč je tudi izjemno zanimiv pripomoček za nego kože. Seveda ne nadomešča dermatološke obravnave ali kakovostnih kozmetičnih izdelkov – je pa naraven, dostopen in vrednejši pozornosti, kot mu jo posvečamo.
Paradižnik je bogat z likopenom, rdečim pigmentom iz skupin karotenoidov, ki deluje kot močan antioksidant. Antioksidanti so snovi, ki v telesu nevtralizirajo proste radikale – nestabilne molekule, ki nastajajo pod vplivom UV-sevanja, onesnaženega zraka in stresa ter poškodujejo kožne celice. Likopen velja za enega najmočnejših med njimi: po nekaterih ugotovitvah ima celo dvakrat večjo antioksidativno moč kot beta-karoten.
Raziskava, objavljena v ugledni reviji British Journal of Dermatology (Grether-Beck in sod., 2017), je na podlagi dvojno slepega, s placebom nadzorovanega preskušanja pokazala, da uživanje paradižnikovega kompleksa, bogatega z likopenom, nakazuje zmanjšanje izražanja genov, ki jih sproži UV-sevanje in so povezani z oksidativnim stresom, fotostanjem ter prezgodnjim staranjem kože. Rezultati torej nakazujejo, da ima redno uživanje paradižnikovih izdelkov lahko vlogo pri podpori naravne odpornosti kože na škodljive zunanje vplive – čeprav so nadaljnje raziskave vedno zaželene.
Poleg likopena vsebuje paradižnik tudi vitamin C in vitamin A. Vitamin C je nujen za sintezo kolagena – beljakovine, ki koži daje čvrstost in elastičnost – ter kot antioksidant pomaga ščititi kožo pred poškodbami. Vitamin A pa spodbuja obnovo kožnih celic in je eden ključnih gradnikov zdrave kože. Skupaj z likopenom tvorijo trio, ki kožo podpira od znotraj.
Zanimivost, ki jo pogosto spregledamo: kuhan paradižnik vsebuje več likopena kot svež, saj toplotna obdelava razgradi celično steno in sprosti pigment. Dodatno absorpcijo pa omogoča kombinacija z malo oljčnega olja – po nekaterih navedbah telo v taki obliki likopen vsrka bistveno učinkoviteje.
Uživanje paradižnika ne koristi le vaši koži, temveč tudi celotnemu telesu. Vsebuje vitamin K, ki je pomemben za zdravje kosti, in kalij, ki pomaga pri vzdrževanju normalnega krvnega tlaka. Paradižnik je dober vir hranil, ki podpirajo zdravje srca in ožilja, vključno s pomočjo pri vzdrževanju normalne ravni holesterola.
Kar zadeva kožo: ker je naša koža največji organ, se stanje našega presnovnega zdravja hitro odrazi na njenem videzu. Vnetja, oksidativni stres in slaba prehranjenost se pokažejo v obliki rdečice, aken ali sive polti. Paradižnik z bogastvom antioksidantov podpira telo pri zmanjševanju oksidativnega stresa, kar se posredno kaže tudi v videzu kože. Podobno delujejo tudi druga živila, bogata z antioksidanti, ki jim velja nameniti prostor na krožniku skozi vse leto.
Posebej si zasluži omembo paradižnikov sok. Sveže pripravljen, domač paradižnikov sok ohranja večino vitaminov in je lahek način za redno uživanje likopena. V kombinaciji z rahlo toplotno obdelavo – recimo rahlo pokuhano omako ali pretlačenimi paradižniki z oljčnim oljem – pa dosežete še boljšo absorpcijo tega dragocen antioksidanta.
Paradižnik je resnično vsestranski sadež, ki ne le obogati vaše jedi, temveč tudi podpira zdravje in videz vaše kože. Z redno vključitvijo paradižnika v prehrano in občasno uporabo v domači negi kože lahko prispevate k naravno svežemu in urejenemu videzu – brez pretiravanja in dragih pripravkov.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
