Zakaj želimo jesti, ko sploh nismo lačni

Naj vas potolažimo: niste edini, to se dogaja vsem. Pride tak čas ... A dobra novica je, da lahko tej pošastni lakoti, ki pogosto nima nobene zveze z resnično lakoto, pogledate v oči in jo celo ... ukrotite. Ni enostavno, pa vendar ...

1. Spoznajte svojega sovražnika: lačni ali prazni?

V 90 % primerov, ko posežemo po nezdravi hrani, nismo lačni – smo čustveno prazni. Ste osamljeni? žalostni? Zaskrbljeni? Stres v službi? Naša duša išče tolažbo, naš um pa reče: "Hej, čokolada te razume!"

Uvedite dnevnik hrepenenja. Sedem dni zapisujte, kaj bi jedli, kdaj, v kakšnem razpoloženju in kaj se je prej zgodilo. Presenečeni boste, koliko teh trenutkov je povezanih z dolgčasom ali stresom, ne pa s praznim želodcem.

2. Sladkorni rollercoaster – pot v želodčno pogubo

Sladek zajtrk = sladek začetek dneva, kajne? Ne čisto. Če dan začnemo s krofi, belim kruhom in marmelado, se raven sladkorja hitro dvigne – in še hitreje pade. Ko torej okoli 10. ure iščemo »nekaj malega«, ni to zato, ker potrebujemo hrano, temveč ker smo ujeti v sladkorno past.

Kaj storiti? Zamenjajte zajtrk: jajca + avokado + polnozrnati kruh. Ali pa ovseni kosmiči z grškim jogurtom in nekaj oreščki. Dobili boste energijo, ki traja do kosila – in nič več napadov lakote.

Raziskave s Harvarda kažejo, da ljudje, ki zaužijejo 20 g beljakovin zjutraj, pojedo v povprečju 30 % manj hrane čez dan kot tisti, ki začnejo s sladkorjem.

3. Voda – najbolj podcenjena pomočnica

Telo je pametno, a zna biti tudi zmedeno. Občutek žeje je pogosto zelo podoben občutku lakote. Še posebej v popoldanskih urah, ko se začne pojavljati tista »mehka praznina« v želodcu.

Naslednjič, ko začutite hrepenenje, popijte velik kozarec vode in počakajte 10 minut. Morda vas bo minilo.

Dodajte vodi malo limone ali metinih listov – to bo še dodatno prevaralo možgane in občutek lakote bo zmeden kot računalnik iz leta 1998.

4. Smeh, sprehod in zobna pasta - novi superjunaki

Včasih ne pomaga nič drugega kot... preusmeritev pozornosti. Ko pride »požrešna želja«, jo morate presenetiti z nečim nepričakovanim.

• Umijte si zobe (z mentolom je apetit pogosto manjši),
  
• Pojdite na kratek sprehod – narava zmanjša stres, stres pa povzroča lakoto,
  
• Pokličite prijatelja – pogovor nahrani dušo bolje kot sendvič.

Japonski menihi že stoletja vadijo zadrževanje želje s pomočjo "premika fokusa". Ko začutijo željo, si predstavijo to hrano, kako gnije ali kako izgubi okus – in jim postane neprijetna.

Jejte z glavo – ne s čustvi

Hrana je čudovita. Je vir življenja, energije in – ja, tudi užitka. A če želimo živeti dolgo, zdravo in lahkotno življenje, moramo med »lakoto v želodcu« in »lakoto v glavi« postaviti mejo. In to mejo lahko zgradimo že z nekaj preprostimi vsakodnevnimi triki.