Suha koža pozimi? Morda ni kriva kurjava, ampak ta mineral, ki ga večina Slovencev zaužije premalo

Po nekaterih ugotovitvah je lahko vztrajna suha koža pozimi povezana tudi s pomanjkanjem kalcija v prehrani – simptom, ki ga ogrevani zrak pogosto le poslabša in zamaskira. Spodaj odkrijte, kako prepoznate razliko in katera živila vam lahko najbolj učinkovito pomagajo.

Vsako jutro si namaže obraz z gosto kremo, vsak večer poseže po vlažilnem mleku za telo – pa koža kljub temu ostaja groba, srbeča in napeta, kot bi bila iz papirja. Tako je svojo zimo opisala znanka, ki dela kot vzgojiteljica v vrtcu in je prepričana bila, da je za vse "krivo" centralno ogrevanje v igralnici. Šele ko je pri zdravniku omenila, da jo poleg suhe kože že nekaj mesecev tudi nepojasnjeno trza mišica ob očesu, je dobila napotnico za krvne preiskave. Izvid je pokazal mejno nizko vrednost kalcija. Po nekaj tednih, ko je v jedilnik dodala več mlečnih izdelkov, oreščkov in zelene listnate zelenjave, je – kot pravi sama – "koža prvič po mesecih izgledala, kot da spet diha".

Zgodba ni osamljena. Res je, da imamo pozimi pogosto suho kožo in najpogostejši "osumljenec" je centralna kurjava, ki zniža vlažnost zraka v prostorih. Toda za tem simptomom se lahko skriva še eno pomanjkanje, ki je veliko bolj pomembno in ga zaradi zime velikokrat spregledamo.

Veste, za kaj gre?

Po nekaterih ugotovitvah lahko suho kožo dobimo tudi takrat, ko v telesu primanjkuje kalcija. To morda zveni nenavadno, saj kalcij največkrat povezujemo izključno s kostmi in zobmi, vendar znanstvene raziskave kažejo, da ima ta mineral pomembno vlogo tudi v koži sami. Kalcijevi ioni namreč tvorijo poseben koncentracijski gradient v povrhnjici (epidermisu), ki uravnava zorenje kožnih celic (keratinocitov) in nastajanje kožne pregrade, ki kožo varuje pred izsušitvijo. Kadar je ta gradient porušen, se sposobnost kože, da zadrži vlago, lahko poslabša – kar po nekaterih ugotovitvah potrjuje tudi pregled raziskav o vlogi kalcija v kožni pregradi, objavljen v reviji Annals of Dermatology.

Da je problem še večji: zaradi zime suho kožo pogosto "zdravimo" s kremami, polnimi alkoholnih dodatkov in dišav, kar lahko povzroča ekceme in stanje pogosto le še poslabša. Znak, da kožo morda zdravimo na napačen način, je srbečica. Če vas suha koža po mazanju s kremo še bolj srbi, je razlog lahko prav pomanjkanje kalcija – in v tem primeru vam še tako dobra krema ne bo bistveno pomagala, dokler ne poskrbite za vnos tega minerala od znotraj.

Preden pa kožno suhost samodejno pripišete pomanjkanju kalcija, je vredno preveriti tudi, ali ne gre morda za dehidrirano kožo, ki je nekoliko drugačen pojav – pri njej koži primanjkuje vode, ne nujno olja ali mineralov. Prav tako lahko podobne simptome povzroča tudi pomanjkanje zdravih maščob ali prekomeren vnos sladkorja, zato je najbolje, da nenavadne in vztrajne spremembe kože vedno preverite tudi pri zdravniku.

Zakaj je kalcij pomemben za več kot le kosti

Kalcij je sicer res znan predvsem po svoji vlogi pri zdravju kosti in zob, vendar njegove naloge segajo veliko dlje. Sodeluje pri delovanju mišic, pri prenosu živčnih signalov, pri strjevanju krvi – in, kot smo že omenili, tudi pri ohranjanju zdrave kožne pregrade. Po nekaterih ugotovitvah lahko pomanjkanje tega minerala povezujemo tudi z povečanim tveganjem za težave s srcem, kar dodatno kaže, kako razsežna je njegova vloga v telesu.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v svojih referenčnih vrednostih za vnos hranil navaja, da odrasli potrebujemo okoli 1000 mg kalcija na dan, mladostniki in nosečnice pa še nekoliko več. Podobno tudi nacionalni portal Prehrana.si pojasnjuje, da je priporočen dnevni vnos kalcija za odraslega okoli 800 mg, hkrati pa opozarja, da povprečen Slovenec s prehrano dejansko zaužije manj, kot bi bilo priporočljivo.

Pri tem ne gre zgolj za to, koliko kalcija pojeste, temveč tudi za to, koliko ga telo dejansko izkoristi. Absorpcija kalcija iz mešane prehrane znaša po nekaterih podatkih le med 25 in 35 odstotki, pri čemer jo zavirajo predvsem oksalati (na primer v špinači), kuhinjska sol in prekomeren vnos beljakovin, kot navaja portal Prehrana.si. Ključno vlogo pri izkoristku kalcija ima tudi vitamin D, ki podpira njegovo absorpcijo v črevesju – zato sta kalcij in vitamin D v prehrani pravzaprav nerazdružljiv tandem.

In kje najdete največ kalcija?

Najboljši viri kalcija so mleko in mlečni izdelki, zelena listnata zelenjava in žita. Visoko na prvem mestu je parmezan, kjer 100 gramov vsebuje kar 138 % dnevnih potreb po kalciju – kar so v sorodnem članku o mlečnih izdelkih in njihovem vplivu na zdravje potrdili tudi z natančnejšim podatkom o vsebnosti približno 1.100 mg kalcija na 100 gramov tega sira. Sledijo mu sardele (100 gramov pokrije približno 47 % dnevnih potreb), mandlji (32 % dnevnih potreb) in soja (24 % dnevnih potreb).

Med dobrimi viri kalcija velja omeniti tudi ohrovt, ki vsebuje skoraj dvakrat več kalcija kot enaka količina mleka, pa je hkrati nizko kaloričen. Če imate raje mlečne izdelke v tekoči obliki, je lahko zanimiva tudi sirotka, ki poleg kalcija vsebuje tudi kalij, magnezij in fosfor.

Tisti, ki mlečnih izdelkov ne uživajo – bodisi zaradi laktozne intolerance bodisi zaradi izbrane rastlinske prehrane – lahko kalcij nadomestijo z obogatenimi rastlinskimi napitki, sezamovim semenom, mandlji in zeleno listnato zelenjavo. Pri tem velja paziti tudi na vitamin D, saj njegovo pomanjkanje lahko zmanjša izkoristek zaužitega kalcija, ne glede na to, kako pestra je sicer vaša prehrana.

Kako pristopiti k težavi s pravo mero previdnosti

Če opažate, da je vaša koža pozimi nenavadno suha, srbeča in da klasične kreme ne pomagajo – ali jo celo poslabšajo – je smiselno najprej poskrbeti za pestro prehrano, bogato z viri kalcija in vitamina D, ter za zmerno izpostavljenost dnevni svetlobi. Pri izbiri negovalnih izdelkov se je dobro izogibati kremam z visoko vsebnostjo alkohola in parfumov, ki lahko kožno pregrado dodatno razdražijo.

Ker je lahko vztrajna suha in srbeča koža tudi znak drugih zdravstvenih stanj – od težav s ščitnico do pomanjkanja drugih hranil – je priporočljivo, da pri dolgotrajnih ali izrazitih simptomih obiščete zdravnika, ki lahko z enostavnim krvnim testom preveri tudi raven kalcija in vitamina D v vašem telesu. Ta članek je informativne narave in ne nadomešča zdravniškega nasveta ali diagnoze.

Sorodni članki:
Kako prepoznati, da imate dehidrirano kožo?
Pomanjkanje kalcija je nevarno za zdravje srca
Kako veste, da jeste premalo zdravih maščob?
10 superživil, ki topijo kilograme
Ali so mlečni izdelki res dobri za vaše zdravje?

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.