Krompir ni sovražnik: zakaj ga diete po krivici preganjajo in kako ga s skuto spremeniti v zaveznika

Predstavljajte si krožnik, na katerem je nekaj, čemur se večina ljudi na dieti raje na daleč izogne – kuhan krompir z lupino. In vendar je prav ta skromni gomolj eno redkih živil, ki so si ga Slovenci tako prisvojili, da smo zanj skovali kar 132 različnih imen (med njimi čompe, debeli bob, brnica in grampor) – restan krompir pa je pri nas skorajda nacionalna jed.

Znanka, ki se je pred leti lotila shujševalne diete, mi je nekoč priznala, da je krompir prva stvar, ki jo je umaknila z jedilnika – prepričana, da je "sovražnik" vsake diete. Po nekaj mesecih brez njega je opazila, da ji primanjkuje energije in da pogosteje posega po slanih prigrizkih. Nutricionistka, pri kateri je poiskala nasvet, ji je pojasnila, da krompir sam po sebi ni težava – težava je predvsem količina in način priprave. Ko ga je znova vključila v jedilnik, a v manjših porcijah in vedno v kombinaciji z beljakovinsko sestavino, kot je skuta, se je njeno počutje po njenih besedah opazno izboljšalo.

Le kako se potemtakem odpovedati krompirju? Saj ni treba!

Že res, da ima krompir veliko škroba, a tako kot pri vseh stvareh poznamo slab in dober škrob. Krompirjev škrob ni slab, dokler je v primernih količinah – še več, kadar krompir po kuhanju ohladimo (na primer za pripravo krompirjeve solate), del njegovega škroba preide v tako imenovani rezistentni škrob. Ta se v tankem črevesu ne prebavi popolnoma in deluje podobno kot prehranske vlaknine – v debelem črevesu naj bi po nekaterih ugotovitvah hranil koristne bakterije in podpiral zdravje prebavil (več o tem v pregledu AARP, ki povzema raziskave s področja prehrane).

Krompir ima med zelenjavo največ ogljikovih hidratov, kar v marsikateri dieti ni najbolj zaželeno. A telo vendarle potrebuje ogljikove hidrate, in tisti, ki jih najdemo v krompirju, veljajo za razmeroma kakovostne. Spet velja: v zmernih količinah.

Krompir ima veliko kalija, vlaknin in drugih hranljivih elementov, ki jih težko nadomestimo s katero drugo zelenjavo, zato popolna odpoved krompirju ni najbolj smiselna odločitev. Srednje velik pečen krompir sकोžo namreč po nekaterih podatkih vsebuje tudi do petino priporočenega dnevnega vnosa kalija in znaten delež vitamina C (pregled hranilne sestave krompirja na Healthline). Kalij je sicer mineral, ki po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH) sodeluje pri delovanju srca, mišic in živčevja (uradni podatkovni list o kaliju, NIH – Office of Dietary Supplements).

Se pa krompir odlično ujame s skuto.

To velja po okusu, izgledu in strukturi, poleg tega pa ima skuta veliko beljakovin in visoko vsebnost kalcija – po nekaterih virih naj bi šlica skute vsebovala tudi do 25 % več beljakovin kot enaka količina polnomastnega grškega jogurta (pregled koristi skute na Healthline). Poleg tega je skuta zelo dobra, ko je topla (prav tako krompir), in dobra je, ko je hladna (enako tudi krompir – primer: krompirjeva solata).

Če torej želite zmanjšati delež krompirja v svojem jedilniku, upoštevajte dvoje:

• Krompir vedno kuhajte z lupino, ker se v lupini in tik pod njo skriva največ hranljivih snovi.
• Krompir in skuto vedno mešajte v razmerju 1 : 1, zelenjavno-mlečne mešanice pa ne pojejte več, kot bi sicer pojedli krompirja (čeprav je kombinacija krompirja s skuto lahko koristna, nikar ne pretiravajte – naj bo to zgolj in samo nadomestek, ne pa glavni obrok).

Kaj je ob tem še dobro vedeti? Krompir odlično zadržuje vodo, zato po nekaterih izkušnjah dobro dene takrat, ko vas zebe, ko ste pod stresom ali ko se slabo počutite. Nekateri verjamejo, da krompir pomaga pri zbijanju vročine, kar pa znanstveno ni dokazano.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.