Štiri čajne svečke in dva lončka: trik, ki je razburil ogrevalne velikane

Glina je eno najučinkovitejših in vsestranskih domačih zdravil, ki jo ljudski zdravilci uporabljajo že več tisočletij. Več o zdravilnih učinkih si lahko preberete v prispevku Spoznajte najpomembnejše domače zdravilo - glino, je pa vedno več ljudi, ki z uporabo čajnih svečk in cvetličnih lončkov ogrevajo svoje stanovanje. Poleg tega, da je tak način občutno cenejši od drugih načinov, je največja prednost ogrevanja z glino vpliv na zdravje.

Ogrevanje z lončenimi pečmi je v naših krajih tradicionalen in nekdaj pogost način ogrevanja. Zrak je manj izsušen, toplota pa bolj naravna. V naših krajih so se kamini, kot jih poznamo danes, razvili v 9. stoletju, čeprav so toplozračno ogrevanje poznali že stari Rimljani. Med brskanjem po zgodovini kaminov pa je britanski novinar Dylan Winter odkril način z dvojnim lončenim pokrovom, ki ga je demonstriral na spodnjem videu in vznemiril veli del Evrope. Winterjevo metodo ogrevanja so namreč povzeli skoraj vsi večji mediji ter s tem povzročili nemalo težav velikim ogrevalnim sistemom, prodaja poceni čajnih svečk pa je nenadoma poskočila.



Ali čajne svečke sploh dajo dovolj toplote?

Ena svečka zagotovo ne, če pa prižgete štiri, pa je to že zelo resno grelno telo. Potrebujete le še večji in manjši cvetlični lonček, da z njima podaljšate pot vročega zraka in ustvarite tako imenovano Franklinovo posodo.

Sistem deluje tako, da prižgete 4 svečke in nanje postavite manjši cvetlični lonček obrnjen na glavo. Zelo pomembno je, da ima lonček na vrhu luknjo skozi katero lahko uhaja topel zrak. Manjši lonček postavite nad svečke, čez vse to pa večjega.

Bodite pozorni, da so lončki nekoliko dvignjeni, da sveče dobivajo dovolj zraka za izgorevanje. Pozorni bodite tudi, da se lončka ne dotikata in, da med njima kroži zrak. Več je tega zraka, bolj bo taka domača peč grela.

Sicer pa podrobnejša navodila vidite v videu.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.